Zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljičinemu predlogu (v celoti) ugodilo. Zato predlagateljica nima pravnega interesa, da se zoper takšno odločitev pritožuje.
Temeljna ideja odškodninskega prava je, da ni pravično, da bi oškodovanec škodo trpel sam, če jo lahko komu pripišemo. Dokazni standard o tem, kaj predstavlja vzrok, brez katerega škoda tožniku ne bi nastala, ne more biti stopnja izključenosti vsakega razumnega dvoma v resničnost sprejetih ugotovitev. V danem primeru je dokazni standard nižji in sicer zadošča preko 50 % verjetnost, da je vzrok za nastalo škodo v škodnem ravnanju.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge, v primeru ko banka devizne vloge ne more izplačati, niti posledično z vprašanjem pravnega nasledstva nekdanje SFRJ.
zaščita pred vznemirjanjem – pasivna legitimacija naročnika vznemiranja
Pasivno je legitimiran, kdor vznemirja lastnika v izvrševanju njegove lastninske pravice. Poleg neposrednega motilca je toženec lahko tudi tisti, ki nekomu drugemu naroči, naj vznemirja lastnika v njegovi pravici.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve
Za odločitev o zavarovanju terjatve z začasno odredbo zadostuje že izkaz njene verjetnosti. Ali bo tožnik svoje trditve tudi dokazal, pa je stvar izvedenega dokaznega postopka.
invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – nadomestilo za invalidnost – nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Tudi sprememba v obsegu delovnih omejitev pri invalidu III. kategorije, do katere pride po uveljavitvi ZPIZ-1, predstavlja podlago za pridobitev pravic po ZPIZ-1, konkretno do pravice do nadomestila za invalidnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068270
ZOZP člen 41.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nezavarovano vozilo – regresna terjatev slovenskega zavarovalnega združenja proti lastniku nezavarovanega vozila – lastnik nezavarovanega vozila kot oškodovanec – odgovornost zavarovalnega združenja
Lastnik vozila je izgubil pravico do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti (tudi za lastno negmotno škodo), ker je opustil obveznost, da po določbah ZOZP obvezno zavarovanje sklene. Na podlagi določbe 41. čl. ZOZP bi namreč sicer Združenje od lastnika (tj. tožnik) naknadno izterjalo (prej njemu) plačano odškodnino.
Tožnik nima podlage, da zahteva od pravnih naslednic prevzemnikov razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja le-te s strani prevzemnikov, saj so bili razlogi za neizpolnjevanje v tožbi zatrjevanih obveznosti, ki so bile prevzete s pogodbo, na njegovi strani.
Dolžnikovo pravno dejanje je vsako njegovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. V primerih prenosa lastninske pravice na nepremičnini, lahko upnik po svoji izbiri izpodbija (obligacijsko) pogodbo, seveda pa tudi vknjižbeno dovoljenje, kot pogodbo stvarnega prava.
Odplačnost pravnega dejanja pomeni, da je dolžnik iz izpodbijanega dejanja prejel določeno korist. Že po objektivnih merilih pride izpodbijanje v poštev le tedaj, ko med nasprotnima izpolnitvama pride do nesorazmerja. V kolikor bi bili izpolnitvi ekvivalentni, bi namreč prišlo le do prevrednotenja dolžnikovega premoženja.
Tožba zoper pridobitelja, v primeru, ko je tretji s kakšnim odplačnim poslom odtujil korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem, se sme skladno s 3. odstavkom 259. člena OZ vložiti le, če je ta vedel, da je bilo mogoče pridobitev njegovih prednikov izpodbijati, če pa je to korist odtujil z neodplačnim poslom, se sme tožba zoper pridobitelja vložiti tudi, v kolikor tega ni vedel. Zakon torej jasno govori o odtujitvi koristi, ki je bila pridobljena z dejanjem, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati, zato so že pojmovno izključena vsa dejanja, ki ne pomenijo nadaljnjega prenosa pridobljene koristi (temveč gre le za obremenitev nepremičnine s hipoteko).
Tožnik je vložil tožbo le v enem izvodu in brez prilog, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da v roku 30 dni tožbo dopolni tako, da k tožbi priloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali v overjenem prepisu v dveh izvodih, še en izvod tožbe ter priloži prilogo v overjenem prevodu v slovenski jezik, v dveh izvodih. Ker tožnik na sklep ni odgovoril in tožbe ni ustrezno dopolnil, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 285, 286, 286/1, 286/4, 339, 339/1, 339/2 -8, 339/2-14. OZ člen 190, 346.
neupravičena pridobitev - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – izračun vlaganj – stroškovna metoda – dokazovanje – listine – zaslišanje pravdnih strank – prosta dokazna presoja – eventuelna maksima – prekluzija navajanja dejstev in predlaganje dokazov – prepozno predlaganje zaslišanja priče
Zastaranje zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je lahko začelo teči šele s časovnim trenutkom, ko je tožečima strankama toženec preprečil uporabo nepremičnine, v katero sta vlagala.
V zvezi z izračunom vlaganj je bila pravilno uporabljena stroškovna metoda.
V primerih, ko pravdne stranke več ne razpolagajo z listinami, ki bi dokazovale posamezne pravno odločilne okoliščine, je dokazna aktivnost lahko osredotočena na zaslišanje pravdnih strank o dejstvih, ki izvirajo iz relativno oddaljene preteklosti.
V skladu z določbo 1. odstavka 286. člena ZPP je procesno načelo razpravnosti iz 1. odstavka 7. člena ZPP omejeno s prekluzijo navajanja dejstev in predlaganja dokazov. V 4. odstavku pa je uzakonjena izjema od tega načela, ko lahko stranka tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo (pa tudi v kasnejših vlogah) navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Ker je treba vse izjeme (tudi procesne) restriktivno razlagati, v konkretnem primeru takšna izjemna situacija ni izkazana.
zaznamba izvršbe – (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi
Smisel določb ZZK-1 o zaznambi sklepa o izvršbi v povezavi z 45. členom ZIZ je, da zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke, čim prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi in mu ni potrebno čakati do pravnomočnosti izvršilnega sklepa.
vrnitev preplačila – nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev
Toženec je zakonito zahteval vračilo preplačila, do katerega je prišlo, ker je tožnik za isto obdobje, kot je opravljal delo s krajšim delovnim časom od polnega, prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev.
Toženec je bil s tožbo seznanjen, saj mu je bila osebno vročena skladno z določbami ZPP. Ker na tožbo ni odgovoril v predpisanem roku in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo zneskov, kot so bili dogovorjeni s poravnavo med strankama, ugodilo.
Teza, da bo tožena stranka nekoč v prihodnosti prenehala plačevati denarno rento, ker bo zavarovalna vsota izčrpana, je teza o bodočem, hipotetičnem dejstvu. Negotovosti, da bo plačevanje rente nekoč v prihodnosti zastalo, se tožeča stranka lahko reši z dajatvenim zahtevkom. Zato ugotovitvena tožba o tem, koliko znaša zavarovalna vsota, ni dopustna.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke – nadaljevanje prekinjenega postopka
V kolikor naj bi prišlo do prevzema postopka (bodisi s strani dedičev samih ali pa s pozivom sodišča) in posledično do odločitve, da se postopek nadaljuje, še preden je s pravnomočnim sklepom o dedovanju ugotovljeno, kdo je dedič umrle stranke, mora sodišče vprašanje, kdo so dediči, predhodno rešiti samo. Pri tem ne zadostuje zgolj ugotavljanje kroga oseb, ki bi morebiti lahko prišle v poštev kot dediči, ampak gre za ugotovitev, ki je podobna rešitvi predhodnega vprašanja in pri kateri ne sme biti dvomov v njeno pravilnost.
ZOR člen 170, 170/1, 172, 172/1, 376. ZGD člen 476.
zastaranje odškodninske terjatve upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev
Odškodninska terjatev nepoplačanega upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev oz. organa upravljanja pri dajanju navodil za vodenje poslov odvisne družbe zastara v treh letih.
Ker toženka na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila v roku 30 dni, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero ji je naložilo, da vrne preplačilo, do katerega je prišlo, ker je odpadla pravna podlaga za prejemanje otroškega dodatka v višjem znesku.
URS člen 23, 25. ZIZ člen 43, 61, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
umik predloga za izvršbo po vročitvi ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev izvršbe – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna tako od vsebine upnikove izjave (ali umika zahtevek za plačilo in izvršbo, ali samo zahtevek za izvršbo) kot tudi od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZDSS-1 člen 61.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – načelo materialne resnice
Pri odločanju o tem, ali so obstajali v spornem obdobju razlogi za priznanje začasne nezmožnosti za delo, je treba ugotoviti, ali je v postopku ugotavljanja bolniškega staleža oziroma odobritve ter podaljšanja bolniškega staleža prišlo do napak, ali gre za razloge na strani tožnika ali ne in ali je zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, lahko odločeno njemu v škodo.