Dolžnikovo pravno dejanje je vsako njegovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. V primerih prenosa lastninske pravice na nepremičnini, lahko upnik po svoji izbiri izpodbija (obligacijsko) pogodbo, seveda pa tudi vknjižbeno dovoljenje, kot pogodbo stvarnega prava.
Odplačnost pravnega dejanja pomeni, da je dolžnik iz izpodbijanega dejanja prejel določeno korist. Že po objektivnih merilih pride izpodbijanje v poštev le tedaj, ko med nasprotnima izpolnitvama pride do nesorazmerja. V kolikor bi bili izpolnitvi ekvivalentni, bi namreč prišlo le do prevrednotenja dolžnikovega premoženja.
Tožba zoper pridobitelja, v primeru, ko je tretji s kakšnim odplačnim poslom odtujil korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem, se sme skladno s 3. odstavkom 259. člena OZ vložiti le, če je ta vedel, da je bilo mogoče pridobitev njegovih prednikov izpodbijati, če pa je to korist odtujil z neodplačnim poslom, se sme tožba zoper pridobitelja vložiti tudi, v kolikor tega ni vedel. Zakon torej jasno govori o odtujitvi koristi, ki je bila pridobljena z dejanjem, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati, zato so že pojmovno izključena vsa dejanja, ki ne pomenijo nadaljnjega prenosa pridobljene koristi (temveč gre le za obremenitev nepremičnine s hipoteko).
SZ-1 ima v 1. odst. 182. člena izrecno določbo, da se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih solastniški deleži določajo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini, po 1. odst. 30. člena SZ-1 pa so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače.
Če med solastniki ne bi bilo nesoglasja glede razdelitve in uporabe solastne stvari, sodnega postopka za razdelitev sploh ne bi bilo potrebnega. Šele v primeru, da je med nepravdnim postopkom med udeleženci postopka spor o velikosti njihovih deležev ali o predmetu delitve, nepravdno sodišče udeležence napoti na pravdo
poroštvo – prenehanje obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – samostojni podjetnik kot dolžnik
Tudi če je poroštveno izjavo podpisal toženec, ki je bil v svojstvu samostojnega podjetnika hkrati tudi dolžnik, to še ne pomeni, da poroštvo ni nastalo. Namen tovrstnega poroštva je ravno v tem, da se toženec zaveže plačati terjatev, ki jo ima tožeča stranka do njega kot samostojnega podjetnika, če te ne bi bil sposoben izpolniti kot samostojni podjetnik.
Na obstoj in veljavnost poroštvene zaveze ne vpliva okoliščina, da je bil nad toženo stranko kot samostojnim podjetnikom izveden stečajni postopek. Z njegovim zaključkom so prenehale oz. ugasnile vse pogodbe in iz njih izvirajoče obveznosti, ki so se nanašale na toženca kot samostojnega podjetnika. Poroštvena zaveza pa je osebne narave in se ne nanaša na poslovno dejavnost. Zato je obstoječa in veljavna tudi po koncu stečajnega postopka.
URS člen 23, 25. ZIZ člen 43, 61, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
umik predloga za izvršbo po vročitvi ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev izvršbe – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna tako od vsebine upnikove izjave (ali umika zahtevek za plačilo in izvršbo, ali samo zahtevek za izvršbo) kot tudi od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Ker tožnik ni zmožen sam razrezati že pripravljene hrane, se ni zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je zagotovljena fiziološka eksistenca. Zato je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
podjemna pogodba – prevzem del – plačilo po dejanski porabi materiala
Prevzem opravljenega posla je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da izpolni svojo obveznost. Za prevzem del po podjemni pogodbi zadostuje prevzem s konkludentnim ravnanjem, v konkretnem primeru z uporabo terase.
Kadar je med strankama izrecno dogovorjeno plačilo po dejanski porabi materiala in dejansko opravljeni storitvi, tak dogovor izključuje uporabo določbe 3. odstavka 643. člena OZ.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – prometna nesreča – odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – pešec – voznik motornega vozila – presoja višine odškodnine
Odmera odškodnine.
Toženec pozablja na temeljno načelo zaupanja iz ZVCP, po katerem sme udeleženec v cestnem prometu pričakovati, da bodo tudi drugi udeleženci spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa. V toženčevem primeru to pomeni, da so vozniki, vključno s tožnikom, lahko pričakovali, da toženec ne bo prečkal ceste tam in takrat, kjer in ko mu prometne razmere tega niso dovoljevale.
ZFPPIPP člen 232, 232/6, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZPP člen 141, 141/2, 141/4.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – pritožbeni razlogi – izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika – vročitev s fikcijo – umik predloga za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni vložil niti ugovora, niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti v 3. odstavku 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč s pritožbenim izpodbijanjem obstoja stečajnega razloga prekludiran, saj je navedena domneva insolventnosti dolžnika izpodbojna s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka le v primeru, če predlog za začetek stečajnega postopka vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika, za tako situacijo pa v obravnavanem primeru ne gre.
Tožena stranka bi morala kot prevzemnik naročila seznaniti tožečo stranko o zniževanju obrestnih mer na trgu oziroma o tem, da ni sposobna izvajati mandatne pogodbe na način, kot je bilo dogovorjeno (tj. z rastočimi obrestnimi merami na dan obnovitve vezave) in zahtevati njena dodatna navodila, česar pa ni storila, posledično pa je kršila mandatno razmerje, ki se je med pravdnima strankama ustanovilo z dogovorom iz 5. člena pogodbe. Razlika med pričakovanimi in izplačanimi obrestmi zato predstavlja odškodnino zaradi kršitve poslovne obveznosti tožene stranke, in ne zahtevek na izpolnitev pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0068153
OZ člen 147, 147/2, 520. ZFPPod člen 15.
odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - izločitvena pravica v postopku prisilne poravnave – prodaja s pridržkom lastninske pravice
V odškodninski pravdi upnikov zoper direktorja d.o.o. se odškodninska odgovornost direktorja (zaradi v letu 2007 v škodo upnikov storjenih dejanj) presoja po določilu 2. odstavka 147. čl. OZ in določilih ZFPPod.
Ker so v obdobju nesolventnosti in tudi po sklenitvi prisilne poravnave toženca vezala stroga določila o enakem obravnavanju upnikov, so upoštevna njegova opozorila, da so mu zakonska določila o enakem obravnavanju upnikov preprečevala vrnitev stvari tožnikom.
Stranki izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine sta lahko le dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz listine izhaja. Sporna pogodba vzpostavlja obligacijsko razmerje le med tožečo stranko in upravnikom, zato ni podana aktivna legitimacija.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge, v primeru ko banka devizne vloge ne more izplačati, niti posledično z vprašanjem pravnega nasledstva nekdanje SFRJ.
grajeno javno dobro - javna cesta - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - priposestvovalna doba
Na podlagi pogodbe bi tožnika lastninsko pravico lahko pridobila le z vpisom v zemljiško knjigo.
Parcela je bila že v času, ko je bila še last pravnih prednikov tožnikov, v zapisniku o ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja l. 1979, vpisana kot javno dobro, na slednjem pa po ZTLR priposestvovanje ni bilo mogoče, saj je šlo za družbeno lastnino.
Ker toženka na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila v roku 30 dni, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero ji je naložilo, da vrne preplačilo, do katerega je prišlo, ker je odpadla pravna podlaga za prejemanje otroškega dodatka v višjem znesku.
Pritožnik sam navaja, da je ločitvene pravice upnikov prerekal in da je vložil tožbe zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. Pogoj za vložitev takih tožb je predhodna ocena stečajnega upravitelja o možnosti uspeha v pravdnem postopku. V primeru uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj bo splošna stečajna masa povečana, kot tudi v primeru uspešnega prerekanja ločitvenih pravic. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikom, da so izidi teh postopkov tako negotovi, da jih pri presoji pogojev za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks ni mogoče upoštevati. Že zakonska možnost prolongacije plačila sodne takse namreč logično terja določeno prognozo možnosti zagotovitve sredstev za plačilo sodne takse v prihodnjem obdobju.
Neupoštevno je sklicevanje pritožnika na oblikovano obsežno sodno prakso, da se insolventne dolžnike oprošča plačila sodnih taks. Insolventnost taksnega zavezanca namreč ni zakonski razlog za oprostitev plačila sodnih taks po 10. členu ZST-1, ki opredeljuje upravičence do taksne oprostitve po samem zakonu. Je pa insolventnost okoliščina za presojo, ali so podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ki pa se presojajo v vsakem konkretnem primeru posebej.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 285, 286, 286/1, 286/4, 339, 339/1, 339/2 -8, 339/2-14. OZ člen 190, 346.
neupravičena pridobitev - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – izračun vlaganj – stroškovna metoda – dokazovanje – listine – zaslišanje pravdnih strank – prosta dokazna presoja – eventuelna maksima – prekluzija navajanja dejstev in predlaganje dokazov – prepozno predlaganje zaslišanja priče
Zastaranje zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je lahko začelo teči šele s časovnim trenutkom, ko je tožečima strankama toženec preprečil uporabo nepremičnine, v katero sta vlagala.
V zvezi z izračunom vlaganj je bila pravilno uporabljena stroškovna metoda.
V primerih, ko pravdne stranke več ne razpolagajo z listinami, ki bi dokazovale posamezne pravno odločilne okoliščine, je dokazna aktivnost lahko osredotočena na zaslišanje pravdnih strank o dejstvih, ki izvirajo iz relativno oddaljene preteklosti.
V skladu z določbo 1. odstavka 286. člena ZPP je procesno načelo razpravnosti iz 1. odstavka 7. člena ZPP omejeno s prekluzijo navajanja dejstev in predlaganja dokazov. V 4. odstavku pa je uzakonjena izjema od tega načela, ko lahko stranka tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo (pa tudi v kasnejših vlogah) navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Ker je treba vse izjeme (tudi procesne) restriktivno razlagati, v konkretnem primeru takšna izjemna situacija ni izkazana.
Tožnikova pooblaščenka, ki obvestila o preklicu prvega naroka ni prejela, bi se morala kvečjemu sama pozanimati, ali je bilo njeni prošnji za preložitev naroka ugodeno. Ker tega ni storila in ker se naroka (ki ni bil preložen) ni udeležila, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožbo umaknila in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
tožba na nedopustnost izvršbe – ničnost notarskega zapisa – prekinitev postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva - predhodno vprašanje
Tožba na nedopustnost izvršbe se namreč po določbi 59. člena ZIZ nanaša lahko le na razloge, ki se nanašajo na terjatev, medtem ko veljavnost izvršilnega naslova ne predstavlja takšnega razloga.
Vložitev izrednega pravnega sredstva na prekinitev postopka ne vpliva, ker tudi v primeru rešitve predhodnega vprašanja zakon ne dopušča prekinitve postopka dlje kot do pravnomočne odločitve o zadevi.
Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – regulacijska začasna odredba – ustrezna trditvena podlaga za presojo ogroženosti koristi otrok
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroci je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroci uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Izdaja začasne odredbe je zato potrebna, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih, zaradi zagotovitve največje koristi otroka izhaja nujnost, da se vprašanje vzgoje in varstva otroka ter vprašanje stikov začasno uredi še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi.