začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve
Za odločitev o zavarovanju terjatve z začasno odredbo zadostuje že izkaz njene verjetnosti. Ali bo tožnik svoje trditve tudi dokazal, pa je stvar izvedenega dokaznega postopka.
tožba na nedopustnost izvršbe – ničnost notarskega zapisa – prekinitev postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva - predhodno vprašanje
Tožba na nedopustnost izvršbe se namreč po določbi 59. člena ZIZ nanaša lahko le na razloge, ki se nanašajo na terjatev, medtem ko veljavnost izvršilnega naslova ne predstavlja takšnega razloga.
Vložitev izrednega pravnega sredstva na prekinitev postopka ne vpliva, ker tudi v primeru rešitve predhodnega vprašanja zakon ne dopušča prekinitve postopka dlje kot do pravnomočne odločitve o zadevi.
Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – regulacijska začasna odredba – ustrezna trditvena podlaga za presojo ogroženosti koristi otrok
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroci je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroci uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Izdaja začasne odredbe je zato potrebna, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih, zaradi zagotovitve največje koristi otroka izhaja nujnost, da se vprašanje vzgoje in varstva otroka ter vprašanje stikov začasno uredi še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Odločitev sodišča o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti je nadomestila odločitev, ki jo je v predsodnem postopku sprejel toženec. Če bi bila odločitev toženca že ob izdaji prvostopenjske odločbe pravilna in zakonita, bi bil tožnik od njene izvršljivosti dalje upravičen do izplačila spornih zneskov sorazmernega dela invalidske pokojnine. Ker pa je bila taka odločitev sprejeta šele v sodnem postopku, tožniku pa tudi ni mogoče očitati, da je do izdaje neustrezne odločbe pri tožencu prišlo zaradi njegovega ravnanja, je tožnik upravičen do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
Tožnica lahko s tožbo za razveljavitev sodne poravnave zahteva zgolj razveljavitev sodne poravnave, ne more pa zahtevati ugotovitve ničnosti oziroma uveljavljati ničnostnih razlogov. Sklenjena sodna poravnava že
per se
vsebuje presojo sodišča, da sporazum strank ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in morali.
Tožnica v obravnavanem postopku uveljavlja 1/2 solastninski delež, medtem ko je v postopku, ki se je končal s sodno poravnavo, na isti nepremičnini in na isti dejanski in pravni podlagi uveljavljala 1/3. Tožbeni zahtevek sicer ni
identičen
z zahtevkom, ki je bil predmet sodne poravnave, vendar pa gre za logično izključujoč zahtevek (
argumentum a fortiori: a maiore ad minus
), zato je vtis, da o stvari ni bilo odločeno vsaj za 1/6 sporne nepremičnine, zgolj navidezen.
invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – nadomestilo za invalidnost – nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Tudi sprememba v obsegu delovnih omejitev pri invalidu III. kategorije, do katere pride po uveljavitvi ZPIZ-1, predstavlja podlago za pridobitev pravic po ZPIZ-1, konkretno do pravice do nadomestila za invalidnost.
ZFPPIPP člen 232, 232/6, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZPP člen 141, 141/2, 141/4.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – pritožbeni razlogi – izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika – vročitev s fikcijo – umik predloga za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni vložil niti ugovora, niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti v 3. odstavku 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč s pritožbenim izpodbijanjem obstoja stečajnega razloga prekludiran, saj je navedena domneva insolventnosti dolžnika izpodbojna s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka le v primeru, če predlog za začetek stečajnega postopka vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika, za tako situacijo pa v obravnavanem primeru ne gre.
Tožnik je vložil tožbo le v enem izvodu in brez prilog, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da v roku 30 dni tožbo dopolni tako, da k tožbi priloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali v overjenem prepisu v dveh izvodih, še en izvod tožbe ter priloži prilogo v overjenem prevodu v slovenski jezik, v dveh izvodih. Ker tožnik na sklep ni odgovoril in tožbe ni ustrezno dopolnil, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068215
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/1.
dogovor o skupni gradnji – posebno premoženje – skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca
SPZ določa, da zakonec, ki vlaga v premoženje drugega zakonca, ob odsotnosti ustreznega dogovora (pogodbe), pridobi do tega zakonca le obligacijski ne pa stvarnopravni zahtevek. Vendar pa je bila hiša nesporno zgrajena v času trajanja ZTLR. Večinska sodna praksa je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Ima pa zakonec, čigar nepremičnina je z vložki iz skupnih sredstev spremenila svojo identiteto, pravico do večjega deleža na skupnem premoženju.
Tožena stranka bi morala kot prevzemnik naročila seznaniti tožečo stranko o zniževanju obrestnih mer na trgu oziroma o tem, da ni sposobna izvajati mandatne pogodbe na način, kot je bilo dogovorjeno (tj. z rastočimi obrestnimi merami na dan obnovitve vezave) in zahtevati njena dodatna navodila, česar pa ni storila, posledično pa je kršila mandatno razmerje, ki se je med pravdnima strankama ustanovilo z dogovorom iz 5. člena pogodbe. Razlika med pričakovanimi in izplačanimi obrestmi zato predstavlja odškodnino zaradi kršitve poslovne obveznosti tožene stranke, in ne zahtevek na izpolnitev pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064510
ZPP člen 76, 76/1, 80, 80/1, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 135.
sposobnost biti pravdna stranka – stanje ob vložitvi – neodpravljiva pomanjkljivost – prenehanje pravne osebe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavarovalna pogodba – regresni zahtevek – krivda – malomarnost
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila drugotožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Gospodarska družba pridobi status pravne osebe z vpisom v sodni register, izgubi pa ga z izbrisom iz sodnega registra gospodarske družbe. Drugotožena stranka v času vložitve tožbe 22. 06. 2005 ni imel statusa pravne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti pravdna stranka, zoper katero bi bilo mogoče voditi pravdni postopek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo takoj tožbo zoper drugotoženo stranko zavreči, ker ne gre za odpravljivo pomanjkljivost. Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. Zato dejstvo, da je na strani neobstoječe drugotožene stranke v pravdi nastopala njena univerzalna pravna naslednica, nima nobenih učinkov.
Tožnica je po roku, ki ji ga je določilo sodišče za dopolnitev tožbe, predložila vlogo z dokončno odločbo toženca. Glede navedene vloge oziroma dokončne odločbe jo je sodišče nepravilno napotilo, da bi morala sodno varstvo zahtevati v samostojnem postopku, saj bi moralo njeno vlogo ali upoštevati v predmetnem postopku ali pa bi jo moralo obravnavati kot novo tožbo.
vrnitev preplačila – nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev
Toženec je zakonito zahteval vračilo preplačila, do katerega je prišlo, ker je tožnik za isto obdobje, kot je opravljal delo s krajšim delovnim časom od polnega, prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev.
grajeno javno dobro - javna cesta - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - priposestvovalna doba
Na podlagi pogodbe bi tožnika lastninsko pravico lahko pridobila le z vpisom v zemljiško knjigo.
Parcela je bila že v času, ko je bila še last pravnih prednikov tožnikov, v zapisniku o ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja l. 1979, vpisana kot javno dobro, na slednjem pa po ZTLR priposestvovanje ni bilo mogoče, saj je šlo za družbeno lastnino.
Toženec je bil s tožbo seznanjen, saj mu je bila osebno vročena skladno z določbami ZPP. Ker na tožbo ni odgovoril v predpisanem roku in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo zneskov, kot so bili dogovorjeni s poravnavo med strankama, ugodilo.
Teza, da bo tožena stranka nekoč v prihodnosti prenehala plačevati denarno rento, ker bo zavarovalna vsota izčrpana, je teza o bodočem, hipotetičnem dejstvu. Negotovosti, da bo plačevanje rente nekoč v prihodnosti zastalo, se tožeča stranka lahko reši z dajatvenim zahtevkom. Zato ugotovitvena tožba o tem, koliko znaša zavarovalna vsota, ni dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0069374
ZZad člen 74. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 3, 10, 10/2, 14, 14/1, 16, 16/2, 74, 74/2. OZ člen 132, 190, 193. SPZ člen 11, 11/1, 37, 37/1. ZTLR člen 20. ZDen člen 3.
kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – aktivna legitimacija sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – arondacija
Tožeča stranka je bila do 22. 02. 2005 vpisana kot lastnica nepremičnine št. 450. Glede na to je podana domneva, da je bila do sklenitve prodajne pogodbe tožena stranka lastnica sporne nepremičnine. Zakonska domneva velja, dokler se ne izpodbije. Tožeča stranka je v tem sporu izpodbijala domnevo o lastništvu nepremičnine. Zatrjevala je, da tožena stranka ni bila lastnica sporne nepremičnine, saj je nepremičnino dobila neodplačno v postopku arondacije, zato je na podlagi ZSKZ nepremičnina prešla v last RS.
Dolžnikovo pravno dejanje je vsako njegovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. V primerih prenosa lastninske pravice na nepremičnini, lahko upnik po svoji izbiri izpodbija (obligacijsko) pogodbo, seveda pa tudi vknjižbeno dovoljenje, kot pogodbo stvarnega prava.
Odplačnost pravnega dejanja pomeni, da je dolžnik iz izpodbijanega dejanja prejel določeno korist. Že po objektivnih merilih pride izpodbijanje v poštev le tedaj, ko med nasprotnima izpolnitvama pride do nesorazmerja. V kolikor bi bili izpolnitvi ekvivalentni, bi namreč prišlo le do prevrednotenja dolžnikovega premoženja.
Tožba zoper pridobitelja, v primeru, ko je tretji s kakšnim odplačnim poslom odtujil korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem, se sme skladno s 3. odstavkom 259. člena OZ vložiti le, če je ta vedel, da je bilo mogoče pridobitev njegovih prednikov izpodbijati, če pa je to korist odtujil z neodplačnim poslom, se sme tožba zoper pridobitelja vložiti tudi, v kolikor tega ni vedel. Zakon torej jasno govori o odtujitvi koristi, ki je bila pridobljena z dejanjem, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati, zato so že pojmovno izključena vsa dejanja, ki ne pomenijo nadaljnjega prenosa pridobljene koristi (temveč gre le za obremenitev nepremičnine s hipoteko).
poočitev – pomožni vpis – glavni vpis – vknjižba pravice – družbena lastnina – novo lastniško stanje
Poočitve spadajo med pomožne vpise, s katerimi se v zemljiško knjigo vpisujejo drugi z zakonom določeni podatki, ne pa pravice in pravna dejstva. Zanje je namreč potreben vpis z glavnim vpisom – vknjižbo, predznambo ali zaznambo.
Vpis novega lastniškega stanja (iz družbene lastnine v lastninsko pravico) ni mogoče doseči s pomožnim vpisom (poočitvijo), ampak zgolj z glavnim vpisom (vknjižbo), in sicer na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0068153
OZ člen 147, 147/2, 520. ZFPPod člen 15.
odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - izločitvena pravica v postopku prisilne poravnave – prodaja s pridržkom lastninske pravice
V odškodninski pravdi upnikov zoper direktorja d.o.o. se odškodninska odgovornost direktorja (zaradi v letu 2007 v škodo upnikov storjenih dejanj) presoja po določilu 2. odstavka 147. čl. OZ in določilih ZFPPod.
Ker so v obdobju nesolventnosti in tudi po sklenitvi prisilne poravnave toženca vezala stroga določila o enakem obravnavanju upnikov, so upoštevna njegova opozorila, da so mu zakonska določila o enakem obravnavanju upnikov preprečevala vrnitev stvari tožnikom.