obnova postopka – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga – odvetnik – pravniški državni izpit
Ker tožnica predloga za obnovo postopka ni vložila po odvetniku in ker ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka utemeljeno kot nedovoljen zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0068153
OZ člen 147, 147/2, 520. ZFPPod člen 15.
odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - izločitvena pravica v postopku prisilne poravnave – prodaja s pridržkom lastninske pravice
V odškodninski pravdi upnikov zoper direktorja d.o.o. se odškodninska odgovornost direktorja (zaradi v letu 2007 v škodo upnikov storjenih dejanj) presoja po določilu 2. odstavka 147. čl. OZ in določilih ZFPPod.
Ker so v obdobju nesolventnosti in tudi po sklenitvi prisilne poravnave toženca vezala stroga določila o enakem obravnavanju upnikov, so upoštevna njegova opozorila, da so mu zakonska določila o enakem obravnavanju upnikov preprečevala vrnitev stvari tožnikom.
Stranki izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine sta lahko le dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz listine izhaja. Sporna pogodba vzpostavlja obligacijsko razmerje le med tožečo stranko in upravnikom, zato ni podana aktivna legitimacija.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 285, 286, 286/1, 286/4, 339, 339/1, 339/2 -8, 339/2-14. OZ člen 190, 346.
neupravičena pridobitev - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – izračun vlaganj – stroškovna metoda – dokazovanje – listine – zaslišanje pravdnih strank – prosta dokazna presoja – eventuelna maksima – prekluzija navajanja dejstev in predlaganje dokazov – prepozno predlaganje zaslišanja priče
Zastaranje zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je lahko začelo teči šele s časovnim trenutkom, ko je tožečima strankama toženec preprečil uporabo nepremičnine, v katero sta vlagala.
V zvezi z izračunom vlaganj je bila pravilno uporabljena stroškovna metoda.
V primerih, ko pravdne stranke več ne razpolagajo z listinami, ki bi dokazovale posamezne pravno odločilne okoliščine, je dokazna aktivnost lahko osredotočena na zaslišanje pravdnih strank o dejstvih, ki izvirajo iz relativno oddaljene preteklosti.
V skladu z določbo 1. odstavka 286. člena ZPP je procesno načelo razpravnosti iz 1. odstavka 7. člena ZPP omejeno s prekluzijo navajanja dejstev in predlaganja dokazov. V 4. odstavku pa je uzakonjena izjema od tega načela, ko lahko stranka tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo (pa tudi v kasnejših vlogah) navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Ker je treba vse izjeme (tudi procesne) restriktivno razlagati, v konkretnem primeru takšna izjemna situacija ni izkazana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064510
ZPP člen 76, 76/1, 80, 80/1, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 135.
sposobnost biti pravdna stranka – stanje ob vložitvi – neodpravljiva pomanjkljivost – prenehanje pravne osebe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavarovalna pogodba – regresni zahtevek – krivda – malomarnost
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila drugotožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Gospodarska družba pridobi status pravne osebe z vpisom v sodni register, izgubi pa ga z izbrisom iz sodnega registra gospodarske družbe. Drugotožena stranka v času vložitve tožbe 22. 06. 2005 ni imel statusa pravne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti pravdna stranka, zoper katero bi bilo mogoče voditi pravdni postopek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo takoj tožbo zoper drugotoženo stranko zavreči, ker ne gre za odpravljivo pomanjkljivost. Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. Zato dejstvo, da je na strani neobstoječe drugotožene stranke v pravdi nastopala njena univerzalna pravna naslednica, nima nobenih učinkov.
Dolžnikovo pravno dejanje je vsako njegovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. V primerih prenosa lastninske pravice na nepremičnini, lahko upnik po svoji izbiri izpodbija (obligacijsko) pogodbo, seveda pa tudi vknjižbeno dovoljenje, kot pogodbo stvarnega prava.
Odplačnost pravnega dejanja pomeni, da je dolžnik iz izpodbijanega dejanja prejel določeno korist. Že po objektivnih merilih pride izpodbijanje v poštev le tedaj, ko med nasprotnima izpolnitvama pride do nesorazmerja. V kolikor bi bili izpolnitvi ekvivalentni, bi namreč prišlo le do prevrednotenja dolžnikovega premoženja.
Tožba zoper pridobitelja, v primeru, ko je tretji s kakšnim odplačnim poslom odtujil korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem, se sme skladno s 3. odstavkom 259. člena OZ vložiti le, če je ta vedel, da je bilo mogoče pridobitev njegovih prednikov izpodbijati, če pa je to korist odtujil z neodplačnim poslom, se sme tožba zoper pridobitelja vložiti tudi, v kolikor tega ni vedel. Zakon torej jasno govori o odtujitvi koristi, ki je bila pridobljena z dejanjem, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati, zato so že pojmovno izključena vsa dejanja, ki ne pomenijo nadaljnjega prenosa pridobljene koristi (temveč gre le za obremenitev nepremičnine s hipoteko).
Pogoj za določitev nujne poti je, da parcela nima povezave z javno potjo in ne, da predlagatelj ni imel na voljo drugih možnosti (ustanovitev stvarne služnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068270
ZOZP člen 41.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nezavarovano vozilo – regresna terjatev slovenskega zavarovalnega združenja proti lastniku nezavarovanega vozila – lastnik nezavarovanega vozila kot oškodovanec – odgovornost zavarovalnega združenja
Lastnik vozila je izgubil pravico do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti (tudi za lastno negmotno škodo), ker je opustil obveznost, da po določbah ZOZP obvezno zavarovanje sklene. Na podlagi določbe 41. čl. ZOZP bi namreč sicer Združenje od lastnika (tj. tožnik) naknadno izterjalo (prej njemu) plačano odškodnino.
kategorija invalidnosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Tožnica je zahtevala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, sodišče prve stopnje pa jo je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, kar pomeni, da je v sodnem postopku uspela le deloma. Pri odločitvi o stroških postopka je treba šteti, da je njen uspeh v sodnem postopku polovičen.
Temeljna ideja odškodninskega prava je, da ni pravično, da bi oškodovanec škodo trpel sam, če jo lahko komu pripišemo. Dokazni standard o tem, kaj predstavlja vzrok, brez katerega škoda tožniku ne bi nastala, ne more biti stopnja izključenosti vsakega razumnega dvoma v resničnost sprejetih ugotovitev. V danem primeru je dokazni standard nižji in sicer zadošča preko 50 % verjetnost, da je vzrok za nastalo škodo v škodnem ravnanju.
invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – nadomestilo za invalidnost – nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Tudi sprememba v obsegu delovnih omejitev pri invalidu III. kategorije, do katere pride po uveljavitvi ZPIZ-1, predstavlja podlago za pridobitev pravic po ZPIZ-1, konkretno do pravice do nadomestila za invalidnost.
Tožnik je vložil tožbo le v enem izvodu in brez prilog, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da v roku 30 dni tožbo dopolni tako, da k tožbi priloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali v overjenem prepisu v dveh izvodih, še en izvod tožbe ter priloži prilogo v overjenem prevodu v slovenski jezik, v dveh izvodih. Ker tožnik na sklep ni odgovoril in tožbe ni ustrezno dopolnil, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – načelo formalnosti postopka
Tožba, po kateri se je z izpodbijanim sklepom zaznamoval spor, je tožba, vložena proti imetniku lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način. Sklepčnosti tožbe pa zemljiškoknjižno sodišče ni upravičeno preverjati, saj spor zaznamuje le na podlagi tožbe in potrdila pristojnega sodišča o njeni vložitvi.
Ob dejstvu, da je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je postopek prekinilo zaradi rešitve spora v zadevi opr. št. VII Pg 3488/2009, ne da bi svoje stališče o tem bolj natančno opredelilo.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge, v primeru ko banka devizne vloge ne more izplačati, niti posledično z vprašanjem pravnega nasledstva nekdanje SFRJ.
ZFPPIPP člen 232, 232/6, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZPP člen 141, 141/2, 141/4.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – pritožbeni razlogi – izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika – vročitev s fikcijo – umik predloga za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni vložil niti ugovora, niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti v 3. odstavku 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč s pritožbenim izpodbijanjem obstoja stečajnega razloga prekludiran, saj je navedena domneva insolventnosti dolžnika izpodbojna s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka le v primeru, če predlog za začetek stečajnega postopka vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika, za tako situacijo pa v obravnavanem primeru ne gre.
zaščita pred vznemirjanjem – pasivna legitimacija naročnika vznemiranja
Pasivno je legitimiran, kdor vznemirja lastnika v izvrševanju njegove lastninske pravice. Poleg neposrednega motilca je toženec lahko tudi tisti, ki nekomu drugemu naroči, naj vznemirja lastnika v njegovi pravici.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve
Za odločitev o zavarovanju terjatve z začasno odredbo zadostuje že izkaz njene verjetnosti. Ali bo tožnik svoje trditve tudi dokazal, pa je stvar izvedenega dokaznega postopka.
Stranki kot laiku ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, kakšno primerjalno gradivo je po strokovnih kriterijih grafološke stroke primerno za preiskavo. S tem se je seznanila šele po pojasnilu izvedenca, zato ji je treba dopustiti, da naknadno predloži primerjalno gradivo, ki ustreza strokovnim kriterijem brez sankcije prekluzije. V nasprotnem primeru bi ji bilo naloženo nesorazmerno dokazno breme.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo (ne)poštenost pogajanj in na tej osnovi prišlo do zaključkov o toženkini poslovni odškodninski odgovornosti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj meni, da ne more več zagotoviti podpisa pogodbe s strani leasingodajalca oziroma zemljiškoknjižnega lastnika, k čemur se je zavezala oziroma zakaj lahko to stori le pod drugačnim pogoji oziroma za drugega kupca (glede na to, da je bila nepremičnina tekom pravde prodana tretji osebi).