izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, ker v mesecu februarju 2010 ni prihajal na delo, ni prosil za koriščenje dopusta, ni imel licence, ki mu je že potekla, toženi stranki pa je predložil evidenco, kot da bi opravljal specializacijo, ki je bila že zaključena. Glede na to, da je tožena stranka poleg te kršitve dokazala, da s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – plača – regres za letni dopust – odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je imel pri toženi stranki v tekočem letu 33 dni letnega dopusta, ki jih ni mogel izkoristiti zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal na podlagi 112. člena ZDR, torej iz razlogov, ki so bili na strani tožene stranke. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je upravičen do odškodnine, ki po svoji naravi predstavlja nadomestilo, kar pomeni, da za sklepčnost tožbe ni treba navedb o elementih odškodninske odgovornosti tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda s plačilom – odpravnina – odškodnina – odpovedni rok
Novela ZDR-A je sicer skrajšala zakonsko določene odpovedne roke (in sicer za delavca, kot je tožnik in ki ima najmanj 15 let in manj kot 25 let delovne dobe, z 75 na 60 dni), vendar se ta sprememba začne uporabljati šele z dnem uveljavitve in začetka uporabe spremembe pravice do nadomestila za primer brezposelnosti za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. V času podaje tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi veljaven ZZZPB še ni bil spremenjen, tako da bi moralo sodišča prve stopnje šteti, da je tožnik upravičen do daljšega odpovednega roka (kot je veljal pred spremembo ZDR).
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti, eno od temeljnih načel pravdnega postopka. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora.
V primeru, če trditve nasprotne stranke kažejo na spornost relevantnih dejstev, sodišče tožeče stranke v okviru načela materialno procesnega vodstva ni dolžno posebej opozarjati na dopolnitev trditev in predlaganih dokazov, saj bi s tem poseglo v razpravno načelo, preseglo meje nepristranskosti in bi lahko ovrglo uspeh nasprotne stranke.
Glavna obveznost je tista obveznost, zaradi katere sta pravdni stranki sklenili pogodbo in z izpolnitvijo katere se je uresničil njen namen (causa) ter realizirala bistvena pričakovanja pogodbenih strank. V konkretnem primeru je predmet in s tem glavna obveznost tožeče stranke določena v 1. členu pogodbe. Vse ostale obveznosti tožeče stranke v tej pogodbi (tako obveznost izročitve garancije kot izročitev menice) so le postranske akcesorne obveznosti, s katerimi tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, da plača opravljeno delo. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti pa tudi z načelom prepovedi zlorabe pravic in mu sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Ugovor neizpolnitve lahko (uspešno) uveljavlja le tista pogodbena stranka, ki je dolžna pozneje kakor druga stranka ali vsaj obenem z njo, nikakor pa ne stranka, ki mora izpolniti prva.
pritožba – pooblastilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč
Odvetnik, ki je bil po odločbi sodišča določen za nudenje brezplačne pravne pomoči zgolj za svetovanje in zastopanje pred delovnim sodiščem na prvi stopnji v postopku, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje, niti kasneje ni predložil listine – pooblastila za zastopanje. Ker za zastopanje pred pritožbenim sodiščem ni predložil oziroma izkazal pooblastila, je treba pritožbo šteti za nedovoljeno in jo zavreči.
OZ člen 174, 174/2, 179. ZPP člen 163, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek - denarna renta – predpostavke odškodninske terjatve – vzročna zveza – izguba delovne zmožnosti – nezmožnost za delo – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pogodba o delu - invalidnina – kapitalizirana renta- bistvene kršitve določb pravdnega postopka - protispisnost
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje morajo biti tudi za utemeljenost zahtevka za premoženjsko škodo – izgubljen zaslužek podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta: nedopustno škodljivo dejstvo, škoda, vzročna zveza in odškodninska odgovornost oškodovalca. Za pravilno materialnopravno presojo, ali je v posledici škodnega dogodka nastopila delna ali popolna nezmožnost za delo, je treba upoštevati oškodovanca kot celoto, brez razmejevanja težav, ki jih je imel predvsem zaradi pretežno hrome desne roke že pred škodnim dogodkom. Bistvenega pomena je presoja o tem, kakšno spremembo je povzročil škodni dogodek, ali je tožnik, ki je delo raznašalca časopisa lahko pred škodnim dogodkom v celoti opravljal, torej je za to delo bil v celoti delovno zmožen, tudi sedaj to delo še zmožen opravljati.
Med postopkom je tožena stranka svojo obveznost, ki jo je tožnik uveljavljal s tožbo v tej pravdi, izpolnila. Toženkina obveznost je z izpolnitvijo prenehala (prvi odstavek 270. člena Obligacijskega zakonika). Ugotovitev, da je bil zahtevek med pravdo izpolnjen, ima zato za posledico neutemeljenost tožbenega zahtevka.
ZPP člen 191, 191/2. ZDR člen 73. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667.
sprememba tožbe – razširitev tožbe na novega toženca – privolitev – pravno nasledstvo – pravni prenos dela podjetja – sprememba delodajalca – statusno preoblikovanje – podjetnik posameznik
Četudi je del premoženja tožene stranke prešel k drugi družbi (od s.p. na d.o.o.), ta druga družba ni postala pravna naslednica tožene stranke (ki niti ni prenehala obstojati). Iz tega razloga ni mogoče šteti, da je prišlo pri toženi stranki do pravnega nasledstva, tožnica pa bi tožbo lahko razširila na drugo družbo le ob njenem soglasju.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135, 149, 150, 171.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – dokazovanje – eventualna maksima – kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje prepozno predlagan dokaz izvedlo in nanj oprlo izpodbijano odločitev, je podan pritožbeni razlog po prvem odstavku 339. člena ZPP, ugotovljena bistvena kršitev določb je lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tožnik je prepoznim navedbam in predlaganim dokazom tožene stranke ugovarjal že pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021141
URS člen 33. OZ člen 190, 191, 323, 342. ZMZPP člen 49. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 183, 347, 350, 353, 354. Uredba Sveta(ES)št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 15, 15-1, 16.
Zahtevek iz osnovne tožbe (ta glasi na plačilo spornega zneska) in zahtevek iz nasprotne tožbe (ta glasi na vračilo istega zneska) sta vsebinsko soodvisna na tak način, da se medsebojno izključujeta.
Navedeno pa ne pomeni, da lahko v takšni procesni situaciji sodišče nasprotno tožbo kot nedopustno zavrže. V tem primeru je treba šteti, da je bila vložena samostojna tožba, o kateri mora sodišče - tako v formalnem kot tudi materialnem pogledu (vprašanje vsebinske utemeljenosti) - sprejeti ustrezne odločitve.
Spor med pravdnima strankama izvira iz pogodbe o finančnem leasingu z dne 14. 1. 1994 (priloga A20 v priloženem spisu), pri čemer je slednjo zanesljivo mogoče šteti za potrošniško pogodbo v smislu 1. točke 15. člena Uredbe Bruselj I.
Potrošnik lahko sproži postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodišči v državi članici, v kateri ima ta stranka stalno prebivališče, ali pred sodišči kraja, kjer ima potrošnik stalno prebivališče.
ZFPPIPP člen 59, 301, 301/2, 301/4, 392. ZPP člen 205.
prekinitev pravdnega postopka – osebni stečaji – prenehanje razloga za prekinitev – nadaljevanje postopka
V obravnavanem primeru, ko je sodišče ugotovilo, da terjatev tožeče stranke še ni bila predmet preizkusa stečajnega upravitelja, je zato odločitev sodišča, da se postopek nadaljuje z dnem 24.8.2010, ko je pravdo prevzela stečajna upraviteljica, preuranjena. Vse dokler se namreč stečajni upravitelj o utemeljenosti upnikove terjatve v stečajnem postopku ne izjavi, ni mogoče presoditi pravnega interesa tožeče stranke za nadaljevanje pravdnega postopka, saj ni jasno, ali bo stečajni upravitelj prijavljeno terjatev priznal ali jo prerekal.
stroški postopka - stroški za zastopanje - ZOdvT - odmera nagrade odvetniku - izplačilo nagrade iz državnega proračuna
36. člen ZOdvT se nanaša na vse primere, ko je treba izplačati nagrado postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku, ne glede na to, ali je bil pri zastopanju svojih strank uspešen ali ne.
overitev lažne vsebine - sklenitev zakonske zveze - namen skupnega življenja - lažno prikazovanje dejstev - spravljanje organa v zmoto
Namen skupnega življenja ne spada med pogoje za samo sklenitev zakonske zveze in izdajo listine o njeni sklenitvi. Zato tudi če obdolženi in njegova žena M. že takrat nista imela namena živeti skupaj, tega nista lažno prikazovala in spravljala v zmoto pristojni organ, kar pomeni, da v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni najti tega, za njegov obstoj potrebnega znaka.
odškodninska odgovornost delavca – konkurenčna prepoved – elementi odškodninskega delikta
Toženec naj bi v času zaposlitve pri tožeči stranki nagovarjal stranke, da kupijo dodatke in belo tehniko prek njega osebno in ne prek trgovine, in v ta namen sprejemal denar, s čimer naj bi kršil konkurenčno prepoved. Za povrnitev škode, ki naj bi tožeči stranki zaradi opisanega ravnanja toženca nastala, bi morala tožeča stranka tožbo vložiti v 3 mesecih, odkar je izvedela za opravljanje dela.
Z zamudno sodbo ni bilo odločeno o že razsojeni stvari, saj je bila tožniku s pravnomočno sodbo določena odpravnina po takrat znanih podatkih o plači. Z drugo pravnomočno sodbo pa je bila tožniku določena nova višina plače, ki je podlaga za obračun in izplačilo odpravnine, tako da je v tej zadevi tožnik vtoževal še razliko med odpravnino po prvi pravnomočni sodbi in odpravnino, ki mu gre na podlagi višje plače, o tej razliki pa še ni bilo odločeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da tožena stranka za tožnika ni vodila evidence prisotnosti na delu, da mu v pogodbi o zaposlitvi ni določila delovnega časa in da je dopuščala, da si sam razporeja delovni čas ter da delo opravlja izven prostorov družbe, očitek o petdnevnem neopravičenem izostanku z dela ni utemeljen.
OZ člen 346,347-357, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. ZPP člen 216.
zastaranje - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku - terjatve upravnikov - terjatve za dobavljeno energijo - gospodinjske obveznosti
„Ratio legis“, ki se skriva v ozadju določbe 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, je enak: gre za zagotavljanje pravne varnosti, preprečevanje kopičenja dolgotrajnih in zapletenih sporov pred sodišči ter v tem smislu zaščita etažnih lastnikov, ki stroškov ne plačujejo neposredno dobaviteljem, temveč upravniku. Zakonodajalec je z določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ etažnim lastnikom omogočil uveljavljanje zastaranja nasproti upravniku z enakim zastaralnim rokom, kot če bi zastaranje uveljavljali neposredno nasproti dobaviteljem (v tem primeru prav tako velja enoletni zastaralni rok – 1. točka prvega odstavka 355. člena OZ). Nesprejemljivo bi bilo, če bi bili etažni lastniki glede zastaranja nasproti upravniku v slabšem položaju kot nasproti dobaviteljem, saj gre vsebinsko za identične pravne odnošaje. Tudi upravniki (kot v obravnavanem primeru tožnica) namreč opravljajo svojo dejavnost kot pridobitno dejavnost, zaradi česar je od njih upravičeno pričakovati izdatno skrbnost pri uveljavljanju svojih pravic.
ZDR člen 6, 6.a, 41, 44, 184. OZ člen 131, 147, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobbing – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka je tožnika izključevala iz vsakdanje komunikacije, ignorirala je njegove pobude, želje po razgovoru in mu onemogočala skupno delo. S tem je delovala v nasprotju z obveznostjo, ki ji jo je nalagal 44. čl. ZDR. Povzročila je, da se je tožnik v posledici njenega protipravnega ravnanja na delovnem mestu počutil nekoristnega in razvrednotenega, zaradi česar se je občutno poslabšal njegov psihični in zdravstveni položaj. Zaradi tega je odškodninsko odgovorna za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 8, 8/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka določb o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ni spoštovala in tožnici ni zagotovila ustrezne zaščitne opreme. Iz tega razloga je odgovorna za škodo, ki jo je tožnica (čistilka v bolnišnici) utrpela, ker se je okužila s TBC. Res pri tožnici ni prišlo do izbruha bolezni v aktivni obliki, vendar pa je tudi zaradi latentne okužbe z virusom TBC utrpela strah, fizične bolečine ter nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem in začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.