overitev lažne vsebine - sklenitev zakonske zveze - namen skupnega življenja - lažno prikazovanje dejstev - spravljanje organa v zmoto
Namen skupnega življenja ne spada med pogoje za samo sklenitev zakonske zveze in izdajo listine o njeni sklenitvi. Zato tudi če obdolženi in njegova žena M. že takrat nista imela namena živeti skupaj, tega nista lažno prikazovala in spravljala v zmoto pristojni organ, kar pomeni, da v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni najti tega, za njegov obstoj potrebnega znaka.
Glede na dejstvo, da je do prenosa pristojnosti prišlo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani ter da je tožeča stranka pooblastilo za pravdo dala odvetniku z območja svojega sedeža, odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo povračilo odvetniških stroškov za odvetnika, ki ima svoj sedež zunaj območja sodišča, pri katerem je tekel postopek, pravilna.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s popravnim sklepom z dne 11. 01. 2010 popravljen le stroškovni del (II. točka izreka sodbe) odločitve v sodbi z dne 23. 12. 2009. V samo odločitev o glavni stvari (I. točka izreka sodbe) popravni sklep ni posegel. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari bi tako tožena stranka lahko izpodbijala le s pritožbo zoper sodbo. To narekuje ločeno obravnavanje pritožbe zoper sodbo in pritožbe zoper popravni sklep; saj odločitev o pritožbi zoper popravni sklep ne vpliva na odločitev o pritožbi zoper sodbo in obratno. Tako se pritožbeno navajanje tožene stranke, da bi moralo sodišče najprej odločiti o pritožbi zoper popravni sklep, izkaže za neutemeljeno.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135, 149, 150, 171.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – dokazovanje – eventualna maksima – kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje prepozno predlagan dokaz izvedlo in nanj oprlo izpodbijano odločitev, je podan pritožbeni razlog po prvem odstavku 339. člena ZPP, ugotovljena bistvena kršitev določb je lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tožnik je prepoznim navedbam in predlaganim dokazom tožene stranke ugovarjal že pred sodiščem prve stopnje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, ker v mesecu februarju 2010 ni prihajal na delo, ni prosil za koriščenje dopusta, ni imel licence, ki mu je že potekla, toženi stranki pa je predložil evidenco, kot da bi opravljal specializacijo, ki je bila že zaključena. Glede na to, da je tožena stranka poleg te kršitve dokazala, da s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
pritožba – pooblastilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč
Odvetnik, ki je bil po odločbi sodišča določen za nudenje brezplačne pravne pomoči zgolj za svetovanje in zastopanje pred delovnim sodiščem na prvi stopnji v postopku, ki se je vodil pred sodiščem prve stopnje, niti kasneje ni predložil listine – pooblastila za zastopanje. Ker za zastopanje pred pritožbenim sodiščem ni predložil oziroma izkazal pooblastila, je treba pritožbo šteti za nedovoljeno in jo zavreči.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnik za nastanek nesreče pri delu (udarec žice v oko) ni soodgovoren, saj mu pri rezanju žice ni mogoče očitati premajhne skrbnosti oziroma neprevidnosti. Ta bi bila podana, če bi bil tožnik opozorjen na možnost „vzmetnega efekta“ in na to, kako se nevarnosti poškodbe izogniti, pa se po napotkih tožene stranke ne bi ravnal. Teh napotkov pa mu tožena stranka ni podala, tožnik, ki je sicer imel na razpolago vsa zaščitna sredstva, pa glede na mnenje sodnega izvedenca pri tem delu ni potreboval zaščitnih očal. Iz tega razloga presoja sodišča prve stopnje o njegovem soprispevku k nastanku škode, ni pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda s plačilom – odpravnina – odškodnina – odpovedni rok
Novela ZDR-A je sicer skrajšala zakonsko določene odpovedne roke (in sicer za delavca, kot je tožnik in ki ima najmanj 15 let in manj kot 25 let delovne dobe, z 75 na 60 dni), vendar se ta sprememba začne uporabljati šele z dnem uveljavitve in začetka uporabe spremembe pravice do nadomestila za primer brezposelnosti za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. V času podaje tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi veljaven ZZZPB še ni bil spremenjen, tako da bi moralo sodišča prve stopnje šteti, da je tožnik upravičen do daljšega odpovednega roka (kot je veljal pred spremembo ZDR).
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti, eno od temeljnih načel pravdnega postopka. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora.
V primeru, če trditve nasprotne stranke kažejo na spornost relevantnih dejstev, sodišče tožeče stranke v okviru načela materialno procesnega vodstva ni dolžno posebej opozarjati na dopolnitev trditev in predlaganih dokazov, saj bi s tem poseglo v razpravno načelo, preseglo meje nepristranskosti in bi lahko ovrglo uspeh nasprotne stranke.
stroški postopka - stroški za zastopanje - ZOdvT - odmera nagrade odvetniku - izplačilo nagrade iz državnega proračuna
36. člen ZOdvT se nanaša na vse primere, ko je treba izplačati nagrado postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku, ne glede na to, ali je bil pri zastopanju svojih strank uspešen ali ne.
Glavna obveznost je tista obveznost, zaradi katere sta pravdni stranki sklenili pogodbo in z izpolnitvijo katere se je uresničil njen namen (causa) ter realizirala bistvena pričakovanja pogodbenih strank. V konkretnem primeru je predmet in s tem glavna obveznost tožeče stranke določena v 1. členu pogodbe. Vse ostale obveznosti tožeče stranke v tej pogodbi (tako obveznost izročitve garancije kot izročitev menice) so le postranske akcesorne obveznosti, s katerimi tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, da plača opravljeno delo. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti pa tudi z načelom prepovedi zlorabe pravic in mu sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Ugovor neizpolnitve lahko (uspešno) uveljavlja le tista pogodbena stranka, ki je dolžna pozneje kakor druga stranka ali vsaj obenem z njo, nikakor pa ne stranka, ki mora izpolniti prva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – možnosti za nadaljnjo zaposlitev – rok za podajo odpovedi – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero
Prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je bistven element obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru je poslovni razlog nastal pred spremembo akta o sistemizaciji, na katero se sklicuje tožena stranka, in sicer že takrat, ko je tožnik prenehal opravljati delo vzdrževalca (za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) in je pričel z delom na čistilni napravi. Da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi (za delo vzdrževalca) zakonita, bi jo morala tožena stranka podati v šestih mesecih od tedaj dalje.
ZPP člen 318. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2. ZTLR člen 28, 72, 72/2.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pravno odločilna dejstva – priposestvovanje – dobra vera
Pojem dobrovernosti ima materialnopravno naravo. Ocena, da je posest dobroverna, mora torej temeljiti na določenih dejanskih ugotovitvah. Trditev, ki bi omogočale materialnopravni zaključek o dobrovernosti tožnikove posesti, pa tožba ni vsebovala. Ni bilo trditev o tem, na kakšni podlagi je tožnik nastopil posest. Tožba, ki ne vsebuje vseh pravnoodločilnih dejstev, katerih celota daje podlago za utemeljenost tožbenega zahtevka, je nesklepčna.
V konkretnem primeru je dolžina meje za predlagatelja in nasprotnega udeleženca enaka, drugih razlogov, ki bi vplivali na odločitev o stroških postopka pa ni. Odločitev o delitvi stroškov na polovico je zato pravilna.
ZPP člen 191, 191/2. ZDR člen 73. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667.
sprememba tožbe – razširitev tožbe na novega toženca – privolitev – pravno nasledstvo – pravni prenos dela podjetja – sprememba delodajalca – statusno preoblikovanje – podjetnik posameznik
Četudi je del premoženja tožene stranke prešel k drugi družbi (od s.p. na d.o.o.), ta druga družba ni postala pravna naslednica tožene stranke (ki niti ni prenehala obstojati). Iz tega razloga ni mogoče šteti, da je prišlo pri toženi stranki do pravnega nasledstva, tožnica pa bi tožbo lahko razširila na drugo družbo le ob njenem soglasju.
OZ člen 346,347-357, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. ZPP člen 216.
zastaranje - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku - terjatve upravnikov - terjatve za dobavljeno energijo - gospodinjske obveznosti
„Ratio legis“, ki se skriva v ozadju določbe 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, je enak: gre za zagotavljanje pravne varnosti, preprečevanje kopičenja dolgotrajnih in zapletenih sporov pred sodišči ter v tem smislu zaščita etažnih lastnikov, ki stroškov ne plačujejo neposredno dobaviteljem, temveč upravniku. Zakonodajalec je z določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ etažnim lastnikom omogočil uveljavljanje zastaranja nasproti upravniku z enakim zastaralnim rokom, kot če bi zastaranje uveljavljali neposredno nasproti dobaviteljem (v tem primeru prav tako velja enoletni zastaralni rok – 1. točka prvega odstavka 355. člena OZ). Nesprejemljivo bi bilo, če bi bili etažni lastniki glede zastaranja nasproti upravniku v slabšem položaju kot nasproti dobaviteljem, saj gre vsebinsko za identične pravne odnošaje. Tudi upravniki (kot v obravnavanem primeru tožnica) namreč opravljajo svojo dejavnost kot pridobitno dejavnost, zaradi česar je od njih upravičeno pričakovati izdatno skrbnost pri uveljavljanju svojih pravic.
odškodninska odgovornost delavca – konkurenčna prepoved – elementi odškodninskega delikta
Toženec naj bi v času zaposlitve pri tožeči stranki nagovarjal stranke, da kupijo dodatke in belo tehniko prek njega osebno in ne prek trgovine, in v ta namen sprejemal denar, s čimer naj bi kršil konkurenčno prepoved. Za povrnitev škode, ki naj bi tožeči stranki zaradi opisanega ravnanja toženca nastala, bi morala tožeča stranka tožbo vložiti v 3 mesecih, odkar je izvedela za opravljanje dela.
Z zamudno sodbo ni bilo odločeno o že razsojeni stvari, saj je bila tožniku s pravnomočno sodbo določena odpravnina po takrat znanih podatkih o plači. Z drugo pravnomočno sodbo pa je bila tožniku določena nova višina plače, ki je podlaga za obračun in izplačilo odpravnine, tako da je v tej zadevi tožnik vtoževal še razliko med odpravnino po prvi pravnomočni sodbi in odpravnino, ki mu gre na podlagi višje plače, o tej razliki pa še ni bilo odločeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da tožena stranka za tožnika ni vodila evidence prisotnosti na delu, da mu v pogodbi o zaposlitvi ni določila delovnega časa in da je dopuščala, da si sam razporeja delovni čas ter da delo opravlja izven prostorov družbe, očitek o petdnevnem neopravičenem izostanku z dela ni utemeljen.
upravnik – poslovodstvo brez naročila – plačilo tretjim
Četudi določilo 71. člen SZ-1 upravniku omogoča, da odkloni plačilo tretjim, če lastniki ne plačajo upravniku, pa se upravnik lahko tej pravni dobroti tudi odpove in se v pogodbah, ki jih sklepa s tretjimi, samostojno zaveže izpolniti, kar sicer tretjemu dolgujejo lastniki stanovanj oz. poslovnih prostorov. Ne nazadnje lahko upravnik tretjim plača (tuj dolg) celo, če takšne zaveze v pogodbi s tretjimi ni sprejel, saj ima pravni interes, da stavba funkcionira v celoti. V vsakem primeru ima upravnik pravico, da zneske, ki jih je plačal tretjim in ki se nanašajo na obratovanje in tekoče vzdrževanje stavbe, izterja od lastnika. V postopku obravnavano dejansko stanje zato omogoča uporabo številnih pravnih pravil in ne zgolj pravil o poslovodstvu brez naročila. Tožbenemu zahtevku bi bilo tako mogoče ugoditi tudi na podlagi pravil o izdatku za drugega iz 197. člena OZ ali na podlagi zakonite subrogacije iz 275. člena OZ.
spor majhne vrednosti – pravočasnost predlaganja dokazov – upoštevni pritožbeni razlogi
Tožeči stranki sta že v tožbi in v prvi pripravljalni vlogi predlagali vpogled v fotografijo odstranjene table, torej ta dokaz uveljavljali pravočasno, pravočasno ponudbo dokaza pa nato tudi dejansko izpolnili oziroma materializirali.