redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Dejstvo, da je tožena stranka v spornem obdobju podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga le tožniku, še ne pomeni, da poslovni razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057767
SZ člen 116. OZ člen 86, 440. ZPP člen 353, 354.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice z adaptacijo skupnih prostorov – sklepčnost tožbe – izpodbojnost pogodbe – ničnost pogodbe
Sodišče je sledilo izpovedbi drugotožene stranke, da je bil namen adaptacije spornih prostorov ureditev stanovanja njeni materi. Trditev, da toženka (ki je bila lastnica 54 m2 velikega stanovanja) ali njena mati ne bi imeli rešenega stanovanjskega vprašanja, drugotoženka sploh ni podala. Ugotovitev sodišča o toženkinem namenu torej ne zadosti pogoju iz 1. odst. 116. člena SZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056251
ZPP člen 163, 163/6, 443. OZ člen 950.
zavarovalna pogodba – avtomobilsko zavarovanje – prometna nesreča – povračilo škode na nepopravljenem avtomobilu – premoženjska škoda – preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje – spor majhne vrednosti
Tožnik do povračila škode iz naslova manjvrednosti ni upravičen le ob njegovem predhodnem popravilu. Tudi če tožnik vozila ni popravil in zato ne razpolaga z računom, je upravičen do odškodnine v višini prikrajšanja svojega premoženja.
Če sodišče prve stopnje ugotovi, da so podani pogoji za izdajo delne sodbe, mora v izreku takšne delne sodbe odločiti tudi o tem, o katerih tožbenih zahtevkih oziroma o katerem delu tožbenega zahtevka bo odločilo s končno sodbo. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo (v izreku delne sodbe je za poznejšo sodbo pridržalo le odločitev o stroških postopka), je tožnica utemeljeno predlagala izdajo dopolnilne sodbe.
Vključenost tožnice v program izobraževanja, ki ga je organiziral Zavod RS za zaposlovanje, nima nobenega vpliva na to, da bi sodišče prve stopnje moralo tožnici trajanje delovnega razmerja zaključiti pred datumom odločitve o sodni razvezi.
vrnitveni zahtevek – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je prejela odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da ni zakonita. Iz tega razloga je odpadla podlaga za izplačilo odpravnine in je tožena stranka prejeto dolžna vrniti. Kot poštena pridobiteljica dolguje zakonske zamudne obresti šele od vložitve tožbe za vrnitev odpravnine dalje.
delo v tujini – aneks k pogodbi o zaposlitvi – odpoklic
Aneks, ki sta ga sklenili stranki, je glede na obseg ureditve pravic in obveznosti po svoji vsebini pogodba o zaposlitvi za čas napotitve na delo v tujini. Akt o odpoklicu z dela v tujini (kot posamični akt državnega organa) še ni pomenil sočasnega prenehanja aneksa, ampak bi aneks lahko prenehal le po volji strank ali na podlagi zakona, zato kljub odpoklicu tožnika hkrati s tem niso prenehale vse njegove pravice, ki so bile dogovorjene ob napotitvi na delo v tujino.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zaključek, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (niti) do izteka odpovednega roka, ni treba, da bi trpel ugled delodajalca v razmerju do naročnikov oziroma da bi delodajalcu zaradi delavcu očitanih ravnanj (ki so predstavljala podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) nastala škoda.
tajnik občine - razrešitev - pravna praznina - neskladnost zakona z ustavo - ugotovitvena odločba - odločba ustavnega sodišča
Razrešitev tožnika, ki temelji na petem odstavku 83. člena ZJU (razrešitev v enem letu od nastopa funkcije funkcionarja oziroma organa, pristojnega za imenovanje, ne glede na razloge), je bila sicer v skladu z zakonom, vendar v neskladju z URS, saj je Ustavno sodišče RS v postopku ocene ustavnosti in ocene zakonitosti glede petega odstavka 83. člena ZJU z odločbo U-I-343/04 z dne 9. 2. 2006 ugotovilo, da je navedena določba, kolikor se nanaša na tajnike občin (direktorje), ki so bili imenovani na ta položaj do uveljavitve ZJU (kot tožnik), v neskladju z Ustavo RS. Po presoji Ustavnega sodišča RS bi moral zakonodajalec zagotoviti „odmeno“, ki bi bila enakovredna temu, do česar bi bili upravičeni, če bi delo na tem položaju opravljali do izteka mandata, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku dolžna izplačati plačo v višini, kot bi jo prejemal, če bi delal od prenehanja delovnega razmerja do dneva, ko se mu je iztekel štiriletni mandat.
nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - prepozno vložena dopolnitev - sodni rok - podaljšanje sodnega roka
Le za tisto vlogo, ki je popravljena oziroma dopolnjena izročena sodišču v roku, ki je bil stranki določen za dopolnitev oziroma popravo se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena – ne pa tudi za vlogo, ki je vložena po poteku določenega roka.
dokazno breme - zakonske zamudne obresti - davki - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - regres za letni dopust - postopek pred odpovedjo - prispevki
Ravnanje tožene stranke, ki je tožnikoma zaključila delovno razmerje, tako da ju je odjavila iz zavarovanj, ne da bi jima vročila izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito.
Tožena stranka se je z delavci dogovorila o obročnem plačilu regresa za letni dopust za leto 2009 (po 50,00 EUR na mesec), kar ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
zamudna sodba – plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – regres za letni dopust
Ob upoštevanju fikcije vročitve tožbe in ker tožena stranka v predpisanem zakonskem roku ni podala odgovora na tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo zamudno sodbo, saj utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo plače, stroškov prehrane in prevoza ter regresa za letni dopust izhaja iz zatrjevanih dejstev o neizpolnjenih denarnih obveznostih tožene stranke do tožnika. Ta dejstva tudi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe določena v pogodbi – dolžnost izpolnitve obveznosti – novo sojenje
Sklenjene pogodbe zavezujejo, in če pogodba določa postopkovna pravila za njeno odpoved, se je teh pravil potrebno držati, sicer se pogodbe ne more odpovedati.
Tudi v primeru, da obsega najemna pogodba le del stanovanjske hiše, je najemnik odgovoren za škodo, ki jo povzroči na drugih delih najete nepremičnine.
narava zapuščinskega postopka – umik predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – ustavitev postopka – razlike med pravdnimi in nepravdnimi zadevami
164. člen ZD določa oficiozno naravo zapuščinskega postopka. Postopek se torej ne začne in ne teče po volji strank, zato je tudi procesna dispozicija strank (umik tožbe in soglasje k umiku) prilagojena naravi nepravdnega oziroma zapuščinskega postopka. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je vzelo umik predloga dedinj na znanje in postopek ustavilo, saj soglasja dedinje (pritožnice) za to ni potrebovalo.
ZDR člen 90, 90/3 90/4, 109. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154.
odpravnina – sorazmerni del odpravnine – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – stroški postopka
Glede na to, da je bila tožniku po novi pogodbi o zaposlitvi določena nižja osnovna bruto plača kot po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in da je tožnikova nova zaposlitev glede na prejšnjo neustrezna, je ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi upravičen do 1/3 odpravnine, kot bi jo prejel, če ne bi sprejel nove neustrezne zaposlitve in bi mu delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga.
Spor, v katerem tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi tožena stranka kot delodajalec krila svoje stroške postopka ne glede na izid.
Naš pravni red ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi se določena dejstva lahko dokazovalo le s točno določenimi dokazi.
Če bi tožnik menil, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga prekršilo določbe pravdnega postopka, bi moral to kršitev uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej na samem naroku za glavno obravnavo, ko je sodišče sprejelo sklep, da se dokazovanje zaključi.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – ustrezna zaposlitev – direktor – odpoklic direktorja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor – rok za podajo odpovedi
Dejstvo, da strokovna izobrazba za direktorja, za katerega je bila sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni bila določena, pomeni, da je bila ponujena pogodba o zaposlitvi za tožnika, ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ustrezna.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0055487
ZIZ člen 15. ZPP člen 156, 156/1, 339, 339/2, 339/2, 339/2-12. ZOdvT člen 21, 21/1, 21/2, 22, 22/1, 22/2 23, 24, 25, 26, 27, 27/2, 28.
stroški izvršilnega postopka – predlog za izvršbo – ugovor – izvrševanje odločbe o osebnih stikih – osebni stiki – vrednost spornega predmeta – vrednost (spornega) predmeta v izvršilnem postopku – nedenarna terjatev – odmera odvetniške nagrade – odvetniška nagrada – spori iz razmerij med starši in otroki
Tudi v izvršilnem postopku se zaračunavajo sodne takse v nespremenljivih vrednostih in se zato ne določa vrednost predmeta postopka, zatorej določil ZST-1 ni mogoče uporabiti in v teh primerih drugi odstavek 21. člena ZOdvT napotuje na uporabo določb o vrednosti po ZOdvT.
Če se izvršba nanaša na zadeve glede osebnih stikov z otroki, se vrednost spornega predmeta določi po 22. členu ZodvT.
ZDR člen 131, 161, 162, 182. OZ člen 131, 131/1, 191.
odškodninska odgovornost delavca – odpovedni rok – regres za letni dopust – vrnitveni zahtevek
Tožbeni zahtevek za plačilo škode (v višini manj ustvarjenega dohodka), ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi nespoštovanja odpovednega roka s strani toženih strank, ni utemeljen, saj tožeča stranka ni dokazala vzorčne zveze med domnevno protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo.