zamudna sodba – nadomestilo plače – regres za letni dopust
Sklicevanje tožene stranke na slabo ekonomsko situacijo manjših podjetnikov v sedanjih kriznih časih in na dejstvo, da si je morala izposojati denar od drugih, da je lahko poravnala delavcem prejemke iz delovnega razmerja, v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve o tožbenih zahtevkih v izpodbijani zamudni sodbi, ker slab finančni položaj delodajalcev ne more odvezati njihove obveznosti, da poravnajo delavcem pripadajoče prejemke iz delovnega razmerja ter da od njih odvedejo predpisane davke in prispevke iz naslova socialnega zavarovanja, saj imajo takšne obveznosti podlago v zakonskih predpisih in kolektivni pogodbi.
zamudna sodba – plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – regres za letni dopust
Ob upoštevanju fikcije vročitve tožbe in ker tožena stranka v predpisanem zakonskem roku ni podala odgovora na tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo zamudno sodbo, saj utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo plače, stroškov prehrane in prevoza ter regresa za letni dopust izhaja iz zatrjevanih dejstev o neizpolnjenih denarnih obveznostih tožene stranke do tožnika. Ta dejstva tudi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - prepozno vložena dopolnitev - sodni rok - podaljšanje sodnega roka
Le za tisto vlogo, ki je popravljena oziroma dopolnjena izročena sodišču v roku, ki je bil stranki določen za dopolnitev oziroma popravo se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena – ne pa tudi za vlogo, ki je vložena po poteku določenega roka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 264, 264/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji delovnih mest - dokazovanje - sodni izvedenec - zavarovanje dokazov
Objava akta o sistemizaciji delovnih mest oz. njegova veljavnost nima odločilnega vpliva na obstoj poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga je dokaz s sodnim izvedencem računalniške stroke v zvezi s tem aktom v sporu o zakonitosti odpovedi nepotreben, tako da je sodišče prve stopnje predlog tožnika za zavarovanje dokazov utemeljeno zavrnilo.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe določena v pogodbi – dolžnost izpolnitve obveznosti – novo sojenje
Sklenjene pogodbe zavezujejo, in če pogodba določa postopkovna pravila za njeno odpoved, se je teh pravil potrebno držati, sicer se pogodbe ne more odpovedati.
Tudi v primeru, da obsega najemna pogodba le del stanovanjske hiše, je najemnik odgovoren za škodo, ki jo povzroči na drugih delih najete nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069848
ZPP člen 286, 286/4, 495. OZ člen 704.
spor majhne vrednosti – licenčna pogodba – računalniški program
Prav noben dokaz v spisu ne potrjuje trditve tožene stranke, da je utemeljeno pričakovala, da je ta storitev brezplačna. Predložena licenčna pogodba, ki je bila toženi stranki očitno znana, saj jo je sama predložila, tega ne potrjuje, prav tako pa je omenjeno storitev tožena stranka že prejela tako, da ji je moralo biti znano, da se ta storitev plačuje. Neutemeljen je tudi ugovor, da ni prejela ključa za inštalacijo, saj v nasprotnem primeru kot pravilno ocenjuje izpodbijana sodba, namestitev programa CD ne bi bila možna. Pritožbeno sodišče se tako v celoti strinja z izpodbijano sodbo, da je tožena stranka blago, ki ga je pravilno prejela in ni zavrnila, dolžna plačati.
narava zapuščinskega postopka – umik predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – ustavitev postopka – razlike med pravdnimi in nepravdnimi zadevami
164. člen ZD določa oficiozno naravo zapuščinskega postopka. Postopek se torej ne začne in ne teče po volji strank, zato je tudi procesna dispozicija strank (umik tožbe in soglasje k umiku) prilagojena naravi nepravdnega oziroma zapuščinskega postopka. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je vzelo umik predloga dedinj na znanje in postopek ustavilo, saj soglasja dedinje (pritožnice) za to ni potrebovalo.
Naš pravni red ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi se določena dejstva lahko dokazovalo le s točno določenimi dokazi.
Če bi tožnik menil, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga prekršilo določbe pravdnega postopka, bi moral to kršitev uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej na samem naroku za glavno obravnavo, ko je sodišče sprejelo sklep, da se dokazovanje zaključi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Dejstvo, da je tožena stranka v spornem obdobju podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga le tožniku, še ne pomeni, da poslovni razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0055487
ZIZ člen 15. ZPP člen 156, 156/1, 339, 339/2, 339/2, 339/2-12. ZOdvT člen 21, 21/1, 21/2, 22, 22/1, 22/2 23, 24, 25, 26, 27, 27/2, 28.
stroški izvršilnega postopka – predlog za izvršbo – ugovor – izvrševanje odločbe o osebnih stikih – osebni stiki – vrednost spornega predmeta – vrednost (spornega) predmeta v izvršilnem postopku – nedenarna terjatev – odmera odvetniške nagrade – odvetniška nagrada – spori iz razmerij med starši in otroki
Tudi v izvršilnem postopku se zaračunavajo sodne takse v nespremenljivih vrednostih in se zato ne določa vrednost predmeta postopka, zatorej določil ZST-1 ni mogoče uporabiti in v teh primerih drugi odstavek 21. člena ZOdvT napotuje na uporabo določb o vrednosti po ZOdvT.
Če se izvršba nanaša na zadeve glede osebnih stikov z otroki, se vrednost spornega predmeta določi po 22. členu ZodvT.
vrnitveni zahtevek – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je prejela odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da ni zakonita. Iz tega razloga je odpadla podlaga za izplačilo odpravnine in je tožena stranka prejeto dolžna vrniti. Kot poštena pridobiteljica dolguje zakonske zamudne obresti šele od vložitve tožbe za vrnitev odpravnine dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0065833
ZPP člen 285. ZD člen 32.
materialno procesno vodstvo – opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke – prirast – izdatki za zapustnika
Kadar nasprotna stranka na pomanjkljivost tožbenih navedb že jasno opozori in prav to je bilo storjeno v odgovoru na tožbo v tej zadevi, materialno procesno vodstvo ni potrebno.
Lastninska pravica s prirastjo se lahko pridobi le z vlaganjem v premoženje, na katerem se ustvarja prirast in ne z izdatki, ki so vezani na osebo, četudi je ta lastnik premoženja.
stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha - vzorčni postopek
Tožene stranke so dolžne trpeti svoje stroške postopka v delu, ki se nanaša na plačilo regresa za letni dopust in nadomestila plače, saj so ti zahtevki povezani s prenehanjem delovnega razmerja, v preostalem delu (glede zahtevka za plačilo odpravnine in pogodbene kazni) pa je toženim strankam dolžna stroške postopka povrniti tožnica, saj v postopku ni uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057767
SZ člen 116. OZ člen 86, 440. ZPP člen 353, 354.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice z adaptacijo skupnih prostorov – sklepčnost tožbe – izpodbojnost pogodbe – ničnost pogodbe
Sodišče je sledilo izpovedbi drugotožene stranke, da je bil namen adaptacije spornih prostorov ureditev stanovanja njeni materi. Trditev, da toženka (ki je bila lastnica 54 m2 velikega stanovanja) ali njena mati ne bi imeli rešenega stanovanjskega vprašanja, drugotoženka sploh ni podala. Ugotovitev sodišča o toženkinem namenu torej ne zadosti pogoju iz 1. odst. 116. člena SZ.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – ustrezna zaposlitev – direktor – odpoklic direktorja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor – rok za podajo odpovedi
Dejstvo, da strokovna izobrazba za direktorja, za katerega je bila sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni bila določena, pomeni, da je bila ponujena pogodba o zaposlitvi za tožnika, ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ustrezna.
tajnik občine - razrešitev - pravna praznina - neskladnost zakona z ustavo - ugotovitvena odločba - odločba ustavnega sodišča
Razrešitev tožnika, ki temelji na petem odstavku 83. člena ZJU (razrešitev v enem letu od nastopa funkcije funkcionarja oziroma organa, pristojnega za imenovanje, ne glede na razloge), je bila sicer v skladu z zakonom, vendar v neskladju z URS, saj je Ustavno sodišče RS v postopku ocene ustavnosti in ocene zakonitosti glede petega odstavka 83. člena ZJU z odločbo U-I-343/04 z dne 9. 2. 2006 ugotovilo, da je navedena določba, kolikor se nanaša na tajnike občin (direktorje), ki so bili imenovani na ta položaj do uveljavitve ZJU (kot tožnik), v neskladju z Ustavo RS. Po presoji Ustavnega sodišča RS bi moral zakonodajalec zagotoviti „odmeno“, ki bi bila enakovredna temu, do česar bi bili upravičeni, če bi delo na tem položaju opravljali do izteka mandata, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku dolžna izplačati plačo v višini, kot bi jo prejemal, če bi delal od prenehanja delovnega razmerja do dneva, ko se mu je iztekel štiriletni mandat.
dokazno breme - zakonske zamudne obresti - davki - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - regres za letni dopust - postopek pred odpovedjo - prispevki
Ravnanje tožene stranke, ki je tožnikoma zaključila delovno razmerje, tako da ju je odjavila iz zavarovanj, ne da bi jima vročila izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito.
Tožena stranka se je z delavci dogovorila o obročnem plačilu regresa za letni dopust za leto 2009 (po 50,00 EUR na mesec), kar ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zaključek, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (niti) do izteka odpovednega roka, ni treba, da bi trpel ugled delodajalca v razmerju do naročnikov oziroma da bi delodajalcu zaradi delavcu očitanih ravnanj (ki so predstavljala podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) nastala škoda.