upravnik – poslovodstvo brez naročila – plačilo tretjim
Četudi določilo 71. člen SZ-1 upravniku omogoča, da odkloni plačilo tretjim, če lastniki ne plačajo upravniku, pa se upravnik lahko tej pravni dobroti tudi odpove in se v pogodbah, ki jih sklepa s tretjimi, samostojno zaveže izpolniti, kar sicer tretjemu dolgujejo lastniki stanovanj oz. poslovnih prostorov. Ne nazadnje lahko upravnik tretjim plača (tuj dolg) celo, če takšne zaveze v pogodbi s tretjimi ni sprejel, saj ima pravni interes, da stavba funkcionira v celoti. V vsakem primeru ima upravnik pravico, da zneske, ki jih je plačal tretjim in ki se nanašajo na obratovanje in tekoče vzdrževanje stavbe, izterja od lastnika. V postopku obravnavano dejansko stanje zato omogoča uporabo številnih pravnih pravil in ne zgolj pravil o poslovodstvu brez naročila. Tožbenemu zahtevku bi bilo tako mogoče ugoditi tudi na podlagi pravil o izdatku za drugega iz 197. člena OZ ali na podlagi zakonite subrogacije iz 275. člena OZ.
odškodninska odgovornost delavca – konkurenčna prepoved – elementi odškodninskega delikta
Toženec naj bi v času zaposlitve pri tožeči stranki nagovarjal stranke, da kupijo dodatke in belo tehniko prek njega osebno in ne prek trgovine, in v ta namen sprejemal denar, s čimer naj bi kršil konkurenčno prepoved. Za povrnitev škode, ki naj bi tožeči stranki zaradi opisanega ravnanja toženca nastala, bi morala tožeča stranka tožbo vložiti v 3 mesecih, odkar je izvedela za opravljanje dela.
Z zamudno sodbo ni bilo odločeno o že razsojeni stvari, saj je bila tožniku s pravnomočno sodbo določena odpravnina po takrat znanih podatkih o plači. Z drugo pravnomočno sodbo pa je bila tožniku določena nova višina plače, ki je podlaga za obračun in izplačilo odpravnine, tako da je v tej zadevi tožnik vtoževal še razliko med odpravnino po prvi pravnomočni sodbi in odpravnino, ki mu gre na podlagi višje plače, o tej razliki pa še ni bilo odločeno.
ZIZ člen 38, 38/6, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 158, 337, 337/1.
umik predloga za izvršbo – izvršilni stroški
Da bi sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških lahko uporabilo drugi del pravnega pravila iz 158. člena ZPP, bi moral upnik umik predloga za izvršbo ustrezno obrazložiti, tako da bi bilo na njegovi podlagi mogoče zaključiti ali umika predlog za izvršbo neposredno po izpolnitvi ali pa temu ni tako. Zgolj navedba, da sta dolžnika v celoti realizirala sklep o izvršbi, še ne omogoča zaključka o tem, kdaj konkretno je bila nedenarna terjatev izpolnjena. Upnik bi pri vlaganju umika predloga moral ravnati s potrebno skrbnostjo, saj bi tudi ob morebitnem predhodnem vpogledu v spis lahko ugotovil, ali so na strani dolžnikov v postopku nastali kakšni stroški, zato bi moral umik predloga ustrezno opredeliti.
Pri odločanju o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse je ob presoji pogojev, ki jih določa ZST-1, potrebno upoštevati tudi to, da iz pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave izhaja, da mora država omogočiti dejansko in učinkovito izvrševanje te pravice, kar pomeni, da osebam slabšega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067639
ZD člen 224.
obnova zapuščinskega postopka – zavrženje predloga za obnovo zapuščinskega postopka – uveljavljanje dednih pravic v pravdi
Zapuščinskega postopka, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ni mogoče obnoviti, pač pa lahko stranke, če so dani pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, uveljavljajo svoje pravice v pravdi.