Zgolj popolno poplačilo posameznega upnika z izpodbijanim dejanjem še ne zadostuje za izkazanost objektivnega pogoja izpodbojnosti dejanja, saj mora biti hkrati izkazan tudi negativni učinek na stečajno maso. Objektivna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja bodočega stečajnega dolžnika, je zmanjšanje njegovega premoženja - bodoče stečajne mase. ZPPSL tega sicer ne pove naravnost, izhaja pa to iz njegovega prvega odstavka 125. člena.
Opredelitev asignacije kot običajnega načina poplačila ni možna z dokazovanjem poravnave večjega števila obveznosti na takšen način, pač pa samo z dokazovanjem, da je bilo plačilo z asignacijo dogovorjeno že ob sklenitvi posla.
ZDR člen 80, 80/1, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 189, 318. ZDSS-1 člen 41, 41/2.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – spor o prenehanju delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – litispendenca
Četudi tožena stranka na tožbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja ni odgovorila v 15-dnevnem roku, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izdalo zamudne sodbe, ker je toženi stranki poslalo poziv, da mora odgovoriti na tožbo v 30-dnevnem roku od njene vročitve (kar sicer ni v skladu z določbo člena 41/2 ZDSS-1). Glede na tak poziv niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Kljub redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca lahko delodajalec v času, dokler še traja odpovedni rok, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz zakonskih razlogov, ki so opredeljeni v 111. členu ZDR, ker redno odpovedana pogodba o zaposlitvi z vsemi pravicami in obveznostmi še velja, dokler traja odpovedni rok.
domneva o umiku vloge – plačilo sodne takse – pomota pri plačilu sodne takse
Plačilo sodne takse z navedbo nepravilne sklicne številke je treba šteti za očitno pisno napako, ki se lahko pripeti tudi stranki, zastopani po pooblaščencu.
Sodišče je prišlo do zaključka, da se je pomembna okoliščina na tožnikovi strani spremenila, zmotna pa je pritožbena trditev, da je že to zadoščalo za odločitev o znižanju njegove preživninske obveznosti. Sodišče je namreč ugotovilo tudi, da se otrokove potrebe niso spremenile in osebni prejemki ter preživninske zmožnosti otrokove matere prav tako ne, zato je v nadaljevanju presojalo pomen tožnikove nižje plače na višino njegove preživninske obveznosti. Ugotovilo je, da je tožnik mlad, zdrav in delovno sposoben, zato bi lahko opravljal tudi kakšno drugo pridobitno delo, ki bi mu namesto sedanjega ali poleg tega, ki ga opravlja sedaj, omogočilo tudi dovolj velik zaslužek.
Ker se stanje v zemljiškoknjižnem dovolilu ne ujema s stanjem v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje predlog za vpis lastninske pravice pravilno zavrnilo.
razpravno načelo – pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti
Dokazi ne morejo nadomestiti trditev, trditve pa morajo biti podane v postopku pred sodiščem, da jih je mogoče upoštevati v okviru trditvene podlage.
V primeru, da že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, bi posredovanje sodišča v smislu ponovnih opozoril, prizadelo pravico nasprotne stranke do nepristranskosti sodišča.
ZPP člen 286b, 311, 311/1, 362, 362/2. OZ člen 288, 335, 335/3, 364, 364/2.
zapadlost terjatve – zastaranje – ugovor zastaranja – prepozen ugovor zastaranja – pritožbeni ugovor zastaranja – ugovor zastaranja v ponovljenem sojenju – pretrganje zastaranja relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vračunavanje obresti in stroškov
Bistvena značilnost ugovora zastaranja je, da se sodišče na zastaranje ne sme ozirati, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Zastaranje zato učinkuje šele, ko dolžnik poda izjavo, da ugovarja zastaranje. Ugovor sam pomeni torej materialnopravno pomembno dejstvo in je hkrati trditev in dokaz tega dejstva. Zato je tudi sodna praksa (potem, ko je ZPP ukinil dopustnost novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku) zavzela enotno stališče, da predstavlja pritožbeni ugovor zastaranja nedovoljeno novoto, razen če stranka izkaže, da ga brez svoje krivde v prvostopnem postopku ni mogla navesti. Na enak način je potrebno presojati dopustnost tega ugovora v ponovljenem postopku po 2. odstavku 362. člena ZPP.
dokazna ocena – dokazovanje z listinami in zaslišanjem
Pomen, ki ga tožeča stranka pripisuje pisnim dokazom, zato ni v njihovi večji dokazni moči, pač pa v enostavnejšem in lažjem dokazovanju, ker imajo listine (oz. primerljivi materialni dokazi) po svoji naravi večjo trdnost in stabilnost kot ustne izpovedbe prič ali strank, na katere bistveno bolj vpliva (po svoji naravi zmotljivi, pozabljivi in tudi pristranski) človeški dejavnik. Ocena slednjih zato običajno zahteva od sodišča več truda in previdnosti, kar pa nikakor ni pravilo, ki ne bi poznalo (številnih) izjem.
Tudi pri pisnih dokazih človeškega dejavnika ni mogoče izključiti.
načelo specialnosti – soglasje pristojnih pravosodnih organov Nemčije
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek tudi zaradi obravnavanih kaznivih dejanj, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih organov Nemčije, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v Nemčiji prijet in predan slovenskim organom pregona.
nujna pot – lokacijska informacija – zazidalni načrt – pred postopkom pridobljeno izvedensko mnenje – ugovarjanje pred postopkom pridobljenemu izvedenskemu mnenju
Iz lokacijske informacije za parcelo št. 254/16 k.o. P. izhaja, da je navedena parcela opredeljena kot stavbno zemljišče, znotraj poselitvenega območja naselja F.-P., vendar je hkrati tudi navedeno, da namenska raba po planu še ne pomeni možnosti gradnje objekta. Iz navedene lokacijske informacije izhaja še, da za parcelo št. 254/16 k.o. P. velja sprememba zazidalnega načrta F.-P. Torej navedena parcela leži na območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, zazidalni načrt pa točno določa lokacije, kjer je možna gradnja objektov. To pa pomeni, da predlagatelja zgolj z lokacijsko informacijo nista izkazala, da je na dotični parceli možno graditi objekt. To dejstvo bi lahko izkazala le z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta za področje parcele št. 254/16 k.o. P. Tega nista storila, zato je, glede na sedanje stanje stvari, odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068513
SZ člen 7, 7/1, 22, 26, 31, 31/1. ZTLR člen 15, 15/2. ZOR člen 218. ZPP člen 7, 7/1, 443, 443/1, 448, 448/1.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – stroški upravljanja in obratovanja stavbe – nujna gestija – sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – razpravno načelo – dolžnost navajanja dejstev in zbiranja dokazov
Izračun izvedenca gradbene stroke, izdelan v pravdnem postopku, ne more nadomestiti zakonsko predvidenega načina določitve solastninskih deležev, kot podlage za obračun (delilnik) stroškov obratovanja in upravljanja v večstanovanjski stavbi.
Ker je bila pogodba o upravljanju sklepana za celotno sosesko, bi se lahko kot zadostna večina za veljavno sklenitev pogodbe upošteval delež solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo več kot polovico vrednosti posamezne stanovanjske hiše in ne vse soseske. Določili 1. odstavka 31. člena SZ in 2. odstavka 15. člena ZTLR namreč nista omogočali, da bi bil upravnik v posamezni večstanovanjski stavbi izbran z večino solastniških deležev celotne soseske, temveč je bilo treba soglasje doseči v okviru posamezne stanovanjske stavbe oz. večstanovanjske hiše - to pa je bila tista hiša, ki je imela dve ali več stanovanji in eno hišno številko (1. odstavek 7. člena SZ).
Zahtevana popolnost trditvene podlage tožbe terja, da pravdna stranka sama jasno, pregledno in nedvoumno poda ustrezne trditve in tudi pojasni vse oziroma vsak posamičen predlagani dokaz. Še posebej to velja v sporih, ko gre za izterjavo več različnih vrst stroškov po posameznih časovnih obdobjih. Sodišča ne bremeni raziskovalna dolžnost v primeru obsežne listinske dokumentacije, iz katere ni mogoče prima facie ugotoviti trditvene zaključke tožeče stranke, ki se sklicuje tudi na takšne listinske dokaze, na podlagi katerih ni mogoče niti napraviti logičnih oziroma ustreznih matematičnih zaključkov.
Vročilnica je dokaz o vročitvi pošiljke (osebno ali po fikciji), ta dokaz pa je mogoče ovreči zgolj z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pošiljke.
Edino pravno sredstvo, ki je dopustno zoper izdani plačilni nalog po ZST-1 je ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (5. odstavek 34. člena ZST-1). Razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse je utemeljena le v primeru, da sodišče ugodi ugovoru, da je taksa napačno odmerjena ali že plačana.
Ker je bila tožeča stranka opozorjena na posledice neplačila sodne takse in sodne takse ni plačala v roku, določenem v sklepu z dne 25. 10. 2010, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se šteje tožba za umaknjeno.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje v stečaju – izpodbojna pravna dejanja – objektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika – načelo sočasnosti izpolnitve
Z izpodbojnim zahtevkom je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov izpolnitvenega pravnega dejanja, ki temelji na sklenjeni dvostranski pogodbi, le v primeru, da je imel razpolagalni pravni posel (v obravnavanem primeru izpolnitev denarne obveznosti na podlagi nakazila) za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
Zaradi načela sočasnosti izpolnitve pri dvostranskih pogodbah, v primeru, ko upnik dokaže, da je sočasnost izpolnitve obstajala, stečajni dolžnik s tožbo na izpodbijanje razpolagalnega pravnega posla plačila zaradi zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ne more uspeti.
Čas, za katerega je delavcu priznan obstoj delovnega razmerja s pravnomočno sodbo (čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), se upošteva pri uveljavljanju jubilejne nagrade kot čas, ko je bil delavec zaposlen pri delodajalcu.
Poslovni delež družbenika preneha z dnem izstopa družbenika iz družbe. Pri zakonskem izstopu na podlagi tožbe družbenika, s katero zahteva od družbe izstop, preneha družbenikov poslovni delež z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki ima oblikovalni učinek. Zato se vrednost njegovega poslovnega deleža oceni na dan pravnomočne sodne odločbe o izstopu družbenika iz družbe.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-1, 170. ZRLI člen 42, 43. ZVDZ člen 24, 26, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – izostanek z dela – volitve
Tožena stranka je tožnici neutemeljeno in nezakonito izdala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, češ da je na delovno soboto neopravičeno izostala z dela. Odsotnost tožnice z dela ni bila neopravičena, ampak je temeljila na opravičeni odsotnosti zaradi izpolnjevanja državljanskih dolžnosti tožnice kot članice volilnega odbora (za kar ji je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna omogočiti odsotnost z dela). Zaradi nezakonitega pisnega opozorila je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.