razpravno načelo – pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti
Dokazi ne morejo nadomestiti trditev, trditve pa morajo biti podane v postopku pred sodiščem, da jih je mogoče upoštevati v okviru trditvene podlage.
V primeru, da že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, bi posredovanje sodišča v smislu ponovnih opozoril, prizadelo pravico nasprotne stranke do nepristranskosti sodišča.
načelo specialnosti – soglasje pristojnih pravosodnih organov Nemčije
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek tudi zaradi obravnavanih kaznivih dejanj, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih organov Nemčije, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v Nemčiji prijet in predan slovenskim organom pregona.
Ker v postopku prisilne hospitalizacije nagrada ni določena v nespremenljivem znesku ali razponu, temveč je odvisna od vrednosti spornega predmeta, uporaba opombe 3 (5) tretjega dela ZOdvT, ki ureja zgolj znižanje nagrade za primere, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti ali v razponu, ne pride v poštev.
domneva o umiku vloge – plačilo sodne takse – pomota pri plačilu sodne takse
Plačilo sodne takse z navedbo nepravilne sklicne številke je treba šteti za očitno pisno napako, ki se lahko pripeti tudi stranki, zastopani po pooblaščencu.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Potem, ko je sodišče s prvim sklepom o prodaji z dne 11. 06. 2010 odločilo, da se premoženje dolžnika proda in sicer premično premoženje kot celota v višini 920.576,43 EUR in nepremično premoženje kot celota v višini 5.725.000,00 EUR, javna dražba z omenjeno izklicno ceno pa ni bila uspešna, je sodišče s sklepom o dodatni prodaji z dne 31. 08. 2010 odločilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb za prodajo premičnega in nepremičnega premoženja na podlagi neposrednih pogajanj. Poudarjeno je bilo, da se to premoženje – premično in nepremično prodaja kot celota, logično z namenom, da se pridobi najvišjo možno ceno. Nepravilno je tako stališče pritožbe, da se je odredila prodaja poslovne enote po 343. členu ZFPPIPP.
dokazna ocena – dokazovanje z listinami in zaslišanjem
Pomen, ki ga tožeča stranka pripisuje pisnim dokazom, zato ni v njihovi večji dokazni moči, pač pa v enostavnejšem in lažjem dokazovanju, ker imajo listine (oz. primerljivi materialni dokazi) po svoji naravi večjo trdnost in stabilnost kot ustne izpovedbe prič ali strank, na katere bistveno bolj vpliva (po svoji naravi zmotljivi, pozabljivi in tudi pristranski) človeški dejavnik. Ocena slednjih zato običajno zahteva od sodišča več truda in previdnosti, kar pa nikakor ni pravilo, ki ne bi poznalo (številnih) izjem.
Tudi pri pisnih dokazih človeškega dejavnika ni mogoče izključiti.
Ker se stanje v zemljiškoknjižnem dovolilu ne ujema s stanjem v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje predlog za vpis lastninske pravice pravilno zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021152
KZ člen 24, 24/3, 36, 36/2, 38, 47, 47/2, 47/2-2, 49, 49/1, 95, 95/1, 96, 96/2, 69, 122, 196, 196/3, 196/4. KZ-1 člen 7, 7/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/4, 383, 386. ZPSPD člen 5, 5/2. Uredba ES št. 273/2004 člen 3, 3/1, 3/2, 3/6.
neupravičen promet z mamili - odvzem premoženjske koristi – predhodne sestavine za prepovedane droge - promet anhidrida ocetne kisline (AOK) – zavrnitev predloga za zaslišanje priče – zaporna kazen – enotna kazen
Za odvzem premoženjske koristi po prvem odstavku 95. člena KZ mora biti njena pridobitev/nastanek enako kot kaznivo dejanje, izkazana in ne domnevana.
ZKZ člen 2, 3, 11, 11/1. ZPN člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 12, 12/2.
kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev lastninske pravice - namenska raba nepremičnine
Dejstvo, da sedaj na spornih nepremičninah stojijo določeni objekti, ne omogoča zaključka ali so ti objekti obstojali tudi v času uveljavitve ZSKZ, torej dne 11. 3. 1993, toženka pa ob upoštevanju pravočasnih trditev in predloženih dokazov ni uspela dokazati, da bi na nepremičninah, ki se nahajajo ob lovskem domu (kateri ni predmet tega pravdnega postopka) obstojali takšni objekti – stavbe, zaradi katerih zemljišče ni bilo kmetijsko zemljišče ali da je bila za sporne nepremičnine predlagana sprememba njihove namembnosti.
nujna pot – lokacijska informacija – zazidalni načrt – pred postopkom pridobljeno izvedensko mnenje – ugovarjanje pred postopkom pridobljenemu izvedenskemu mnenju
Iz lokacijske informacije za parcelo št. 254/16 k.o. P. izhaja, da je navedena parcela opredeljena kot stavbno zemljišče, znotraj poselitvenega območja naselja F.-P., vendar je hkrati tudi navedeno, da namenska raba po planu še ne pomeni možnosti gradnje objekta. Iz navedene lokacijske informacije izhaja še, da za parcelo št. 254/16 k.o. P. velja sprememba zazidalnega načrta F.-P. Torej navedena parcela leži na območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, zazidalni načrt pa točno določa lokacije, kjer je možna gradnja objektov. To pa pomeni, da predlagatelja zgolj z lokacijsko informacijo nista izkazala, da je na dotični parceli možno graditi objekt. To dejstvo bi lahko izkazala le z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta za področje parcele št. 254/16 k.o. P. Tega nista storila, zato je, glede na sedanje stanje stvari, odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068513
SZ člen 7, 7/1, 22, 26, 31, 31/1. ZTLR člen 15, 15/2. ZOR člen 218. ZPP člen 7, 7/1, 443, 443/1, 448, 448/1.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – stroški upravljanja in obratovanja stavbe – nujna gestija – sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – razpravno načelo – dolžnost navajanja dejstev in zbiranja dokazov
Izračun izvedenca gradbene stroke, izdelan v pravdnem postopku, ne more nadomestiti zakonsko predvidenega načina določitve solastninskih deležev, kot podlage za obračun (delilnik) stroškov obratovanja in upravljanja v večstanovanjski stavbi.
Ker je bila pogodba o upravljanju sklepana za celotno sosesko, bi se lahko kot zadostna večina za veljavno sklenitev pogodbe upošteval delež solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo več kot polovico vrednosti posamezne stanovanjske hiše in ne vse soseske. Določili 1. odstavka 31. člena SZ in 2. odstavka 15. člena ZTLR namreč nista omogočali, da bi bil upravnik v posamezni večstanovanjski stavbi izbran z večino solastniških deležev celotne soseske, temveč je bilo treba soglasje doseči v okviru posamezne stanovanjske stavbe oz. večstanovanjske hiše - to pa je bila tista hiša, ki je imela dve ali več stanovanji in eno hišno številko (1. odstavek 7. člena SZ).
Zahtevana popolnost trditvene podlage tožbe terja, da pravdna stranka sama jasno, pregledno in nedvoumno poda ustrezne trditve in tudi pojasni vse oziroma vsak posamičen predlagani dokaz. Še posebej to velja v sporih, ko gre za izterjavo več različnih vrst stroškov po posameznih časovnih obdobjih. Sodišča ne bremeni raziskovalna dolžnost v primeru obsežne listinske dokumentacije, iz katere ni mogoče prima facie ugotoviti trditvene zaključke tožeče stranke, ki se sklicuje tudi na takšne listinske dokaze, na podlagi katerih ni mogoče niti napraviti logičnih oziroma ustreznih matematičnih zaključkov.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - vročanje pravni osebi
Vročitev pravni osebi je pravilno opravljena z izročitvijo pisanja kateremu koli delavcu v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pri tem ni treba, da vročevalec najprej poskuša z vročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, saj je stvar notranje organizacije pravne osebe, da odredi, kako se pisanja sprejemajo. Četudi pisanje sprejme delavec, ki za to nima nobenega pooblastila, to na pravilnost vročitve ne vpliva.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane
Pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da tožnici poravna terjatve iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov prehrane med delom, plače in regresa za letni dopust, pritožbenih navedb o delnem plačilu ni mogoče upoštevati, saj iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Ob poslovnem razlogu, ki je naveden v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se mora sodišče opredeliti tudi do drugih dejanskih razlogov, ki so privedli do odpovedi in ki jih navaja delodajalec v sodnem postopku. Delodajalec lahko namreč v sodnem postopku dokaže, da je obstajal tudi še kak drug zakonit (poslovni) razlog za odpoved, odpoved pa je nezakonita le, če delodajalec niti v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ne dokaže, da je v času podaje odpovedi prenehala potreba po delu, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Poslovni delež družbenika preneha z dnem izstopa družbenika iz družbe. Pri zakonskem izstopu na podlagi tožbe družbenika, s katero zahteva od družbe izstop, preneha družbenikov poslovni delež z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki ima oblikovalni učinek. Zato se vrednost njegovega poslovnega deleža oceni na dan pravnomočne sodne odločbe o izstopu družbenika iz družbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – poseg v zasebnost
Tožnica ni navedla, da je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi slabega zdravstvenega stanja, temveč da je bilo diskriminatorno ravnanje tožene stranke v tem, da je pri njeni osebni zdravnici preverjala, če je upravičeno v bolniškem staležu, ter jo nezakonito zasledovala po detektivu. Takšna trditvena podlaga ne opredeljuje diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja oz. drugih osebnih okoliščin, kot so navedene v 6. čl. ZDR, temveč kvečjemu kaže na to, da je tožena stranka morda prekomerno posegla v tožničino pravico do zasebnosti, kar pa ni stvar presoje v konkretnem delovnem sporu, saj tožnica iz tega naslova ne vtožuje odškodnine.
Tožena stranka je izbrala tožnico za presežno delavko, ker je v kolektiv prišla zadnja in ker je imela najmanj delovnih izkušenj. Takšno ravnanje je zakonito, zakonita je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, očitek diskriminacije pa ni utemeljen.
odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – delovna uspešnost
Uporaba kriterija ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je bilo pri toženi stranki sicer podlaga za obračunavanje plač v skladu z internim aktom tožene stranke, v postopku določanja presežnih delavcev je pravilna in zakonita.