Ker se stanje v zemljiškoknjižnem dovolilu ne ujema s stanjem v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje predlog za vpis lastninske pravice pravilno zavrnilo.
dokazna ocena – dokazovanje z listinami in zaslišanjem
Pomen, ki ga tožeča stranka pripisuje pisnim dokazom, zato ni v njihovi večji dokazni moči, pač pa v enostavnejšem in lažjem dokazovanju, ker imajo listine (oz. primerljivi materialni dokazi) po svoji naravi večjo trdnost in stabilnost kot ustne izpovedbe prič ali strank, na katere bistveno bolj vpliva (po svoji naravi zmotljivi, pozabljivi in tudi pristranski) človeški dejavnik. Ocena slednjih zato običajno zahteva od sodišča več truda in previdnosti, kar pa nikakor ni pravilo, ki ne bi poznalo (številnih) izjem.
Tudi pri pisnih dokazih človeškega dejavnika ni mogoče izključiti.
ZKZ člen 2, 3, 11, 11/1. ZPN člen 7, 7/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 12, 12/2.
kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev lastninske pravice - namenska raba nepremičnine
Dejstvo, da sedaj na spornih nepremičninah stojijo določeni objekti, ne omogoča zaključka ali so ti objekti obstojali tudi v času uveljavitve ZSKZ, torej dne 11. 3. 1993, toženka pa ob upoštevanju pravočasnih trditev in predloženih dokazov ni uspela dokazati, da bi na nepremičninah, ki se nahajajo ob lovskem domu (kateri ni predmet tega pravdnega postopka) obstojali takšni objekti – stavbe, zaradi katerih zemljišče ni bilo kmetijsko zemljišče ali da je bila za sporne nepremičnine predlagana sprememba njihove namembnosti.
ZPP člen 286b, 311, 311/1, 362, 362/2. OZ člen 288, 335, 335/3, 364, 364/2.
zapadlost terjatve – zastaranje – ugovor zastaranja – prepozen ugovor zastaranja – pritožbeni ugovor zastaranja – ugovor zastaranja v ponovljenem sojenju – pretrganje zastaranja relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vračunavanje obresti in stroškov
Bistvena značilnost ugovora zastaranja je, da se sodišče na zastaranje ne sme ozirati, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Zastaranje zato učinkuje šele, ko dolžnik poda izjavo, da ugovarja zastaranje. Ugovor sam pomeni torej materialnopravno pomembno dejstvo in je hkrati trditev in dokaz tega dejstva. Zato je tudi sodna praksa (potem, ko je ZPP ukinil dopustnost novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku) zavzela enotno stališče, da predstavlja pritožbeni ugovor zastaranja nedovoljeno novoto, razen če stranka izkaže, da ga brez svoje krivde v prvostopnem postopku ni mogla navesti. Na enak način je potrebno presojati dopustnost tega ugovora v ponovljenem postopku po 2. odstavku 362. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021152
KZ člen 24, 24/3, 36, 36/2, 38, 47, 47/2, 47/2-2, 49, 49/1, 95, 95/1, 96, 96/2, 69, 122, 196, 196/3, 196/4. KZ-1 člen 7, 7/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/4, 383, 386. ZPSPD člen 5, 5/2. Uredba ES št. 273/2004 člen 3, 3/1, 3/2, 3/6.
neupravičen promet z mamili - odvzem premoženjske koristi – predhodne sestavine za prepovedane droge - promet anhidrida ocetne kisline (AOK) – zavrnitev predloga za zaslišanje priče – zaporna kazen – enotna kazen
Za odvzem premoženjske koristi po prvem odstavku 95. člena KZ mora biti njena pridobitev/nastanek enako kot kaznivo dejanje, izkazana in ne domnevana.
Ker v postopku prisilne hospitalizacije nagrada ni določena v nespremenljivem znesku ali razponu, temveč je odvisna od vrednosti spornega predmeta, uporaba opombe 3 (5) tretjega dela ZOdvT, ki ureja zgolj znižanje nagrade za primere, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti ali v razponu, ne pride v poštev.
Sodišče je prišlo do zaključka, da se je pomembna okoliščina na tožnikovi strani spremenila, zmotna pa je pritožbena trditev, da je že to zadoščalo za odločitev o znižanju njegove preživninske obveznosti. Sodišče je namreč ugotovilo tudi, da se otrokove potrebe niso spremenile in osebni prejemki ter preživninske zmožnosti otrokove matere prav tako ne, zato je v nadaljevanju presojalo pomen tožnikove nižje plače na višino njegove preživninske obveznosti. Ugotovilo je, da je tožnik mlad, zdrav in delovno sposoben, zato bi lahko opravljal tudi kakšno drugo pridobitno delo, ki bi mu namesto sedanjega ali poleg tega, ki ga opravlja sedaj, omogočilo tudi dovolj velik zaslužek.
domneva o umiku vloge – plačilo sodne takse – pomota pri plačilu sodne takse
Plačilo sodne takse z navedbo nepravilne sklicne številke je treba šteti za očitno pisno napako, ki se lahko pripeti tudi stranki, zastopani po pooblaščencu.
ZDR člen 80, 80/1, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 189, 318. ZDSS-1 člen 41, 41/2.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – spor o prenehanju delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – litispendenca
Četudi tožena stranka na tožbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja ni odgovorila v 15-dnevnem roku, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izdalo zamudne sodbe, ker je toženi stranki poslalo poziv, da mora odgovoriti na tožbo v 30-dnevnem roku od njene vročitve (kar sicer ni v skladu z določbo člena 41/2 ZDSS-1). Glede na tak poziv niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Kljub redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca lahko delodajalec v času, dokler še traja odpovedni rok, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz zakonskih razlogov, ki so opredeljeni v 111. členu ZDR, ker redno odpovedana pogodba o zaposlitvi z vsemi pravicami in obveznostmi še velja, dokler traja odpovedni rok.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Potem, ko je sodišče s prvim sklepom o prodaji z dne 11. 06. 2010 odločilo, da se premoženje dolžnika proda in sicer premično premoženje kot celota v višini 920.576,43 EUR in nepremično premoženje kot celota v višini 5.725.000,00 EUR, javna dražba z omenjeno izklicno ceno pa ni bila uspešna, je sodišče s sklepom o dodatni prodaji z dne 31. 08. 2010 odločilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb za prodajo premičnega in nepremičnega premoženja na podlagi neposrednih pogajanj. Poudarjeno je bilo, da se to premoženje – premično in nepremično prodaja kot celota, logično z namenom, da se pridobi najvišjo možno ceno. Nepravilno je tako stališče pritožbe, da se je odredila prodaja poslovne enote po 343. členu ZFPPIPP.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068513
SZ člen 7, 7/1, 22, 26, 31, 31/1. ZTLR člen 15, 15/2. ZOR člen 218. ZPP člen 7, 7/1, 443, 443/1, 448, 448/1.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – stroški upravljanja in obratovanja stavbe – nujna gestija – sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – razpravno načelo – dolžnost navajanja dejstev in zbiranja dokazov
Izračun izvedenca gradbene stroke, izdelan v pravdnem postopku, ne more nadomestiti zakonsko predvidenega načina določitve solastninskih deležev, kot podlage za obračun (delilnik) stroškov obratovanja in upravljanja v večstanovanjski stavbi.
Ker je bila pogodba o upravljanju sklepana za celotno sosesko, bi se lahko kot zadostna večina za veljavno sklenitev pogodbe upošteval delež solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo več kot polovico vrednosti posamezne stanovanjske hiše in ne vse soseske. Določili 1. odstavka 31. člena SZ in 2. odstavka 15. člena ZTLR namreč nista omogočali, da bi bil upravnik v posamezni večstanovanjski stavbi izbran z večino solastniških deležev celotne soseske, temveč je bilo treba soglasje doseči v okviru posamezne stanovanjske stavbe oz. večstanovanjske hiše - to pa je bila tista hiša, ki je imela dve ali več stanovanji in eno hišno številko (1. odstavek 7. člena SZ).
Zahtevana popolnost trditvene podlage tožbe terja, da pravdna stranka sama jasno, pregledno in nedvoumno poda ustrezne trditve in tudi pojasni vse oziroma vsak posamičen predlagani dokaz. Še posebej to velja v sporih, ko gre za izterjavo več različnih vrst stroškov po posameznih časovnih obdobjih. Sodišča ne bremeni raziskovalna dolžnost v primeru obsežne listinske dokumentacije, iz katere ni mogoče prima facie ugotoviti trditvene zaključke tožeče stranke, ki se sklicuje tudi na takšne listinske dokaze, na podlagi katerih ni mogoče niti napraviti logičnih oziroma ustreznih matematičnih zaključkov.
nujna pot – lokacijska informacija – zazidalni načrt – pred postopkom pridobljeno izvedensko mnenje – ugovarjanje pred postopkom pridobljenemu izvedenskemu mnenju
Iz lokacijske informacije za parcelo št. 254/16 k.o. P. izhaja, da je navedena parcela opredeljena kot stavbno zemljišče, znotraj poselitvenega območja naselja F.-P., vendar je hkrati tudi navedeno, da namenska raba po planu še ne pomeni možnosti gradnje objekta. Iz navedene lokacijske informacije izhaja še, da za parcelo št. 254/16 k.o. P. velja sprememba zazidalnega načrta F.-P. Torej navedena parcela leži na območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, zazidalni načrt pa točno določa lokacije, kjer je možna gradnja objektov. To pa pomeni, da predlagatelja zgolj z lokacijsko informacijo nista izkazala, da je na dotični parceli možno graditi objekt. To dejstvo bi lahko izkazala le z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta za področje parcele št. 254/16 k.o. P. Tega nista storila, zato je, glede na sedanje stanje stvari, odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.
Po določilu 23. člena Ustave RS ima vsakdo med drugim pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Zato je treba tarifno št. 30010 ZST-1, ki predpisuje 33,00 EUR takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, tolmačiti tako, da je takse prosta pritožba proti sklepu, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za taksno oprostitev. Drugačno tolmačenje te tarifne št. utegne pripeljati do tega, da spis pritožbenemu sodišču do neskončnosti ne bi bil predložen zaradi odločitve o pritožbi proti sodbi. To pa bi pomenilo kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe.
Drži pritožbeno zatrjevanje, da je izpodbijani sklep nezadostno obrazložen, saj nima razlogov o tem, za katera dejanja je izvedenec upravičen do plačila in kolikšna nagrada mu je bila priznana za posamezna opravila. Zato pravdni stranki ne moreta preveriti, ali je nagrada za priznano delo skladna s Pravilnikom, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. To pa pomeni, da nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov nima nobene zveze z institutom sprememba tožbe, tako da tožnik s spremembo oziroma razširitvijo tožbe sploh ne more biti prekludiran, ampak jo lahko poda vse zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - vročanje pravni osebi
Vročitev pravni osebi je pravilno opravljena z izročitvijo pisanja kateremu koli delavcu v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pri tem ni treba, da vročevalec najprej poskuša z vročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, saj je stvar notranje organizacije pravne osebe, da odredi, kako se pisanja sprejemajo. Četudi pisanje sprejme delavec, ki za to nima nobenega pooblastila, to na pravilnost vročitve ne vpliva.
Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo.
zamudna sodba – nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi – vročilnica – vročitev pravni osebi
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na nasprotje med ugotovljenimi dejstvi prvostopenjskega sodišča in predloženimi dokazi v tistem delu, ko se sklicuje na dokaze, na podlagi katerih naj bi tožeča stranka isto škodo utemeljevala v kazenskem postopku. Tožena stranka se pri utemeljitvi navedenega nasprotja med dokazi in zatrjevanimi dejstvi ne more sklicevati na dokaze, ki jih je sama predložila šele v pritožbi, saj na ta način zgolj uveljavlja nedopusten pritožbeni razlog izpodbijanja dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki temeljijo na trditveni podlagi tožeče stranke v tožbi.