URS člen 37, 37/1. ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza – dokazovanje – tajnost pisem in drugih občil – poseg v zasebnost
Ustavno zagotovljena tajnost pisem in drugih občil se nanaša tudi na elektronska sporočila, shranjena v obliki datotek na trdem disku računalnika. Ni namreč mogoče šteti, da bi se toženec (delavec) s tem, ko naj bi elektronska sporočila shranil na trdem disku, s konkludentnim ravnanjem odpovedal pravici do zasebnosti, ker je bil dostop do teh datotek mogoč brez posebnega gesla. Le v kolikor bi toženec podal izrecno soglasje, da tožeča stranka (delodajalec) lahko uporabi te datoteke, bi jih bilo dopustno upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi delavci odšli k drugemu delodajalcu zaradi ravnanja toženca, ni podana vzročna zveza med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem (nagovarjanjem delavcev k prestopu k drugemu delodajalcu) in škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi dviga plač delavcem, ki so ostali v delovnem razmerju.
ZFPPIPP člen 68, 68/1, 68/2, 164. ZGD-1 člen 495, 496, 498, 498/3. OZ člen 86, 86/2, 1028.
prerekanje terjatev – verjetno izkazana terjatev – poroštvo – ohranjanje osnovnega kapitala – vračilo prepovedanih plačil – posojila družbi namesto lastnega kapitala – načelo ohranjanja osnovnega kapitala – pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave
Namen 495. člena v povezavi s 496. členom ZGD-1, da se vzpostavi obveznost vračila prepovedanih plačil, vendar samo v razmerju proti družbeniku. S 495. členom ZGD-1 je prepovedano plačilo dolžnikovemu družbeniku in če je tako plačilo kljub temu opravljeno, ga je dolžan družbenik skladno s 496. členom ZGD-1 vrniti. To pomeni, da bi imel dolžnik v primeru plačila po poroštvu terjatev do družbenika iz dveh pravnih naslovov: iz naslova poroštva po 1028. členu OZ in iz naslova vračila prepovedanih plačil po 496. členu ZGD-1. Prepovedano je (gospodarsko gledano) neodplačno razpolaganje v korist družbenika.
zbor etažnih lastnikov – odločanje manjšine etažnih lastnikov
Na ponovljenem zboru etažnih lastnikov lahko manjšina etažnih lastnikov odloči o obveznostih vseh etažnih lastnikov, zato je še toliko pomembneje, da so upoštevane vse zahteve, ki jih predpisuje SZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, čeprav je tožnica z zamujanjem na delo v dneh, ko za to ni imela izrecnega dovoljenja nadrejenih delavcev, kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, saj ne gre za tako hudo kršitev, zlasti če se upošteva razlog za zamude (skrb za nepokretnega starega očeta in čakanja na patronažno sestro) in dejstvo, da je tožnica podaljševala delo po koncu delovnega časa in se trudila zamujene ure nadomestiti.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Do izbrisa štirih kazenskih točk na podlagi opravljanega izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo so upravičeni le tisti storilci, ki tak program opravijo uspešno, v celoti in pravočasno tj. v roku, ki je določen v napotilu na izobraževanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – poseg v zasebnost
Tožnica ni navedla, da je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi slabega zdravstvenega stanja, temveč da je bilo diskriminatorno ravnanje tožene stranke v tem, da je pri njeni osebni zdravnici preverjala, če je upravičeno v bolniškem staležu, ter jo nezakonito zasledovala po detektivu. Takšna trditvena podlaga ne opredeljuje diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja oz. drugih osebnih okoliščin, kot so navedene v 6. čl. ZDR, temveč kvečjemu kaže na to, da je tožena stranka morda prekomerno posegla v tožničino pravico do zasebnosti, kar pa ni stvar presoje v konkretnem delovnem sporu, saj tožnica iz tega naslova ne vtožuje odškodnine.
Tožena stranka je izbrala tožnico za presežno delavko, ker je v kolektiv prišla zadnja in ker je imela najmanj delovnih izkušenj. Takšno ravnanje je zakonito, zakonita je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, očitek diskriminacije pa ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 4, 7.
prijava terjatve v stečajnem postopku po odvetniku – zavrženje vloge – elektronska oblika
2. odst. 7. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti določa, da se za vlaganje elektronskih vlog uporabljajo (smiselno tudi za odvetnike) pravila, določena v 2. členu Pravilnika o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Ob uporabi teh pravil pa so po 01. 01. 2011 dolžni tudi odvetniki vlagati vloge v elektronski obliki (vendar še ne preko portala e-sodstvo).
odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – delovna uspešnost
Uporaba kriterija ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je bilo pri toženi stranki sicer podlaga za obračunavanje plač v skladu z internim aktom tožene stranke, v postopku določanja presežnih delavcev je pravilna in zakonita.
V pritožbi tožeča stranka vztraja, da je pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, temeljila na pogodbi med toženo stranko in V. in da je vsa opravila v zvezi s pripravo, izvajanjem del, kontrolo in predpisi za predajo del opravljala sama tožeča stranka. Vendar navedeno ne spremeni dejstva, da je tožena stranka sklenila s tožečo stranko samostojno pogodbo in bi morala zato tudi sama v primeru eventualnih napak izvršenih del konkretizirano in v rokih, določenih v 2. odstavku 633. člena in v 634. členu OZ, o tem obvestiti tožečo stranko.
Tožeča stranka bi se morala že pred tožbo prepričati o obstoju zavarovalnega kritja in pridobiti tako zavarovalno polico kot splošne pogoje, veljavne v času sklenitve pogodbe z dne 04. 06. 2004. Ker tega ni storila, ne more prevaliti pravdnih stroškov na toženo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0064519
OZ člen 131. ZPSZ člen 1, 2, 2/1, 2/2, 5, 12. ZPPOSZ člen 1.
odškodninska odgovornost države – privatizacija Slovenskih železarn
Osnova za privatizacijo Slovenskih železarn d.d. (SŽ) je ZPSZ, z ZPPOSZ pa je država prevzela večino obveznosti SŽ in jim dodelila državno pomoč. Ne en ne drugi zakon niti časovno niti postopkovno podrobneje ne predpisujeta nivoja in načina prodaje. Pravilno je stališča sodišča prve stopnje, da 2. odst. 2. člena ZPSZ ureja privatizacijo delnic, katerih imetnica je bila tožena stranka in ne tožeča stranka. 1. odst. 2. člena ZPSZ izrecno določa, da je privatizacija po tem zakonu prodaja delnic SŽ, to pa so delnice holdinga in ne (deleži) odvisnih družb. Tožena stranka je imela delnice le v SŽ, SŽ pa so bile imetnice deležev v odvisnih družbah. Iz navedenega pa izhaja, da je zakon kot način privatizacije določil primarno prodajo delnic SŽ, ne pa prodajo odvisnih družb.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 148, 148/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrek sklepa – obrazložitev sklepa – pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz določb ZP-1 ni mogoče zaključiti, da bi moralo sodišče v izreku ali obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navesti, za koliko časa se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pojasniti pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
Poslovni delež družbenika preneha z dnem izstopa družbenika iz družbe. Pri zakonskem izstopu na podlagi tožbe družbenika, s katero zahteva od družbe izstop, preneha družbenikov poslovni delež z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki ima oblikovalni učinek. Zato se vrednost njegovega poslovnega deleža oceni na dan pravnomočne sodne odločbe o izstopu družbenika iz družbe.
ZDR člen 235, 235/2. ZTPDR člen 20. ZDR/90 člen 18, 18/1, 24.
sprememba delodajalca – začasni prevzem – mirovanje pravic – odškodnina za čas odpovednega roka – odpravnina
Tožeče stranke so v času veljavnosti ZTPDR začasno prešle k drugotoženi stranki, v tem času jim je delovno razmerje pri prvotoženi stranki mirovalo. Pri presoji njihovega pravnega položaja je zato bistveno, ali so imele pravico do vrnitve k prvotoženi stranki in ali je potreba po opravljanju njihovega dela pri prvotoženi stranki prenehala, saj bi bile v tem primeru upravičene do nadomestila plače za čas odpovednega roka in do odpravnine po 2. odst. 235. člena ZDR.
V obravnavanem sporu se ne uporablja določba 118. čl. ZDR (o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi), ker ne gre za spor o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik eINS člen 4, 6, 7, 7/1. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
napačen pravni pouk - vlaganje pritožbe v elektronski obliki
Napačen (pomanjkljiv) pravni pouk stranki ne more škodovati. Tudi če stranka sledi napačnemu pravnemu pouku sodišča, je treba pravno sredstvo šteti za pravilno vloženo. Dolžničin odvetnik je torej pridobil že pred 1.1.2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 1.1.2011 še ni iztekel, s 1.1.2011 zato ni mogel te pravice izgubiti.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje v stečaju – izpodbojna pravna dejanja – objektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika – načelo sočasnosti izpolnitve
Z izpodbojnim zahtevkom je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov izpolnitvenega pravnega dejanja, ki temelji na sklenjeni dvostranski pogodbi, le v primeru, da je imel razpolagalni pravni posel (v obravnavanem primeru izpolnitev denarne obveznosti na podlagi nakazila) za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.
Zaradi načela sočasnosti izpolnitve pri dvostranskih pogodbah, v primeru, ko upnik dokaže, da je sočasnost izpolnitve obstajala, stečajni dolžnik s tožbo na izpodbijanje razpolagalnega pravnega posla plačila zaradi zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ne more uspeti.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - vročanje pravni osebi
Vročitev pravni osebi je pravilno opravljena z izročitvijo pisanja kateremu koli delavcu v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pri tem ni treba, da vročevalec najprej poskuša z vročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, saj je stvar notranje organizacije pravne osebe, da odredi, kako se pisanja sprejemajo. Četudi pisanje sprejme delavec, ki za to nima nobenega pooblastila, to na pravilnost vročitve ne vpliva.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovni razlog – plača – odškodnina – stroški postopka
Spor, v katerem tožnica uveljavlja odškodnino v obliki razlike v plači med plačo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in plačo, ki jo prejema po novi pogodbi o zaposlitvi, ter ob tem uveljavlja tudi zahtevo za ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe, je spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, saj je odločitev pogojena z ugotovitvijo utemeljenosti odpovednega razloga. V takem sporu pa tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo.