ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-1, 170. ZRLI člen 42, 43. ZVDZ člen 24, 26, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – izostanek z dela – volitve
Tožena stranka je tožnici neutemeljeno in nezakonito izdala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, češ da je na delovno soboto neopravičeno izostala z dela. Odsotnost tožnice z dela ni bila neopravičena, ampak je temeljila na opravičeni odsotnosti zaradi izpolnjevanja državljanskih dolžnosti tožnice kot članice volilnega odbora (za kar ji je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna omogočiti odsotnost z dela). Zaradi nezakonitega pisnega opozorila je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Ob poslovnem razlogu, ki je naveden v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se mora sodišče opredeliti tudi do drugih dejanskih razlogov, ki so privedli do odpovedi in ki jih navaja delodajalec v sodnem postopku. Delodajalec lahko namreč v sodnem postopku dokaže, da je obstajal tudi še kak drug zakonit (poslovni) razlog za odpoved, odpoved pa je nezakonita le, če delodajalec niti v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ne dokaže, da je v času podaje odpovedi prenehala potreba po delu, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka bi se morala že pred tožbo prepričati o obstoju zavarovalnega kritja in pridobiti tako zavarovalno polico kot splošne pogoje, veljavne v času sklenitve pogodbe z dne 04. 06. 2004. Ker tega ni storila, ne more prevaliti pravdnih stroškov na toženo stranko.
kolektivni delovni spor – stroški postopka – umik predloga
V okviru kolektivnega delovnega spora, katerega primarni zahtevek se nanaša na razvezo posameznih določb kolektivnih pogodb, bi bil zahtevek izpolnjen le v primeru, če bi vsi nasprotni udeleženci pristali na razvezo. Ker tega niso storili (ampak so le nekateri s predlagateljico sklenili aneks k kolektivni pogodbi), je predlagateljica, ki je predlog umaknila, dolžna nasprotnim udeležencem povrniti stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – poseg v zasebnost
Tožnica ni navedla, da je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi slabega zdravstvenega stanja, temveč da je bilo diskriminatorno ravnanje tožene stranke v tem, da je pri njeni osebni zdravnici preverjala, če je upravičeno v bolniškem staležu, ter jo nezakonito zasledovala po detektivu. Takšna trditvena podlaga ne opredeljuje diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja oz. drugih osebnih okoliščin, kot so navedene v 6. čl. ZDR, temveč kvečjemu kaže na to, da je tožena stranka morda prekomerno posegla v tožničino pravico do zasebnosti, kar pa ni stvar presoje v konkretnem delovnem sporu, saj tožnica iz tega naslova ne vtožuje odškodnine.
Tožena stranka je izbrala tožnico za presežno delavko, ker je v kolektiv prišla zadnja in ker je imela najmanj delovnih izkušenj. Takšno ravnanje je zakonito, zakonita je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, očitek diskriminacije pa ni utemeljen.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 148, 148/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrek sklepa – obrazložitev sklepa – pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz določb ZP-1 ni mogoče zaključiti, da bi moralo sodišče v izreku ali obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navesti, za koliko časa se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pojasniti pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
Po določilu 23. člena Ustave RS ima vsakdo med drugim pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Zato je treba tarifno št. 30010 ZST-1, ki predpisuje 33,00 EUR takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, tolmačiti tako, da je takse prosta pritožba proti sklepu, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za taksno oprostitev. Drugačno tolmačenje te tarifne št. utegne pripeljati do tega, da spis pritožbenemu sodišču do neskončnosti ne bi bil predložen zaradi odločitve o pritožbi proti sodbi. To pa bi pomenilo kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane
Pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da tožnici poravna terjatve iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov prehrane med delom, plače in regresa za letni dopust, pritožbenih navedb o delnem plačilu ni mogoče upoštevati, saj iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati.
URS člen 37, 37/1. ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza – dokazovanje – tajnost pisem in drugih občil – poseg v zasebnost
Ustavno zagotovljena tajnost pisem in drugih občil se nanaša tudi na elektronska sporočila, shranjena v obliki datotek na trdem disku računalnika. Ni namreč mogoče šteti, da bi se toženec (delavec) s tem, ko naj bi elektronska sporočila shranil na trdem disku, s konkludentnim ravnanjem odpovedal pravici do zasebnosti, ker je bil dostop do teh datotek mogoč brez posebnega gesla. Le v kolikor bi toženec podal izrecno soglasje, da tožeča stranka (delodajalec) lahko uporabi te datoteke, bi jih bilo dopustno upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi delavci odšli k drugemu delodajalcu zaradi ravnanja toženca, ni podana vzročna zveza med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem (nagovarjanjem delavcev k prestopu k drugemu delodajalcu) in škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi dviga plač delavcem, ki so ostali v delovnem razmerju.
Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev
Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja. Prav tako ni zakonski razlog za takšno zdravljenje opravljanje diagnostike.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – rok za podajo odpovedi – sprememba pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je imel sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero ni bilo potrebe po delu že ob sklenitvi, to je v letih 2008 in 2009, dejansko pa je opravljal drugo delo. Kasnejša formalna ukinitev tega delovnega mesta v letu 2010 tako za tožnika ni mogla pomeniti negativnih posledic v smislu, da mu pogodba o zaposlitvi preneha zaradi ukinitve tega delovnega mesta, na katerem ni nikoli delal.
navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – nedopustne pritožbene novote
V pritožbi zatrjevana dejstva, da bo tožnica porabila prihranke za popravilo zob in za napeljavo centralnega ogrevanja v stanovanju ter da ima zdravstvene težave in s tem v zvezi povečane izdatke, so nedovoljene pritožbene novote, saj teh trditev v predlogu ni podala, čeprav bi to lahko storila.
delna sodba – sodba na podlagi pripoznave – pritožba
Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, kadar tožena stranka drugega pritožbenega razloga (da naj bi bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače) ni uveljavljala. Ker sodišče prve stopnje z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave ni odločalo o celotnem delu tožbenega zahtevka, temveč le o tistem delu tožbenega zahtevka, ki ga je tožena stranka v odgovoru na tožbo jasno in nedvoumno pripoznala, in da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo.
Taksna obveznost za pritožbo je nastala z dnem njene vložitve. Ker te takse dolžnik ni plačal niti v petnajstih dneh po prejemu sklepa z dne 3.2.2010 (prejel ga je 15.2.2010), je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo pritožbo za umaknjeno.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/1.
spor o pristojnosti - novo izvršilno sredstvo - pristojnost za dovolitev izvršbe in pristojnost za samo izvršbo
V obravnavanem primeru je upnik predlagal izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, v takšnem primeru pa je za dovolitev izvršbe pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Priča ne more služiti kot informativni dokaz v zvezi z okoliščinami opravljene storitve (prevoza in dostave blaga), ampak bi morala tožeča stranka najprej sama navesti konkretne trditve, v dokaznem postopku pa bi se (s prav tako z njene strani predlaganimi dokazi) potem ugotavljala resničnost teh trditev.
149. čl. ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu presoja samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Zemljiškoknjižno sodišče torej v skladu s tem načelom presoja le vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in le v obsegu, ali ima vse sestavine, ki jih mora imeti po 31. in 32. čl. ZZK-1 in ali iz njega izhaja, da je to nično. Zemljiškoknjižno sodišče pa ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.