izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, čeprav je tožnica z zamujanjem na delo v dneh, ko za to ni imela izrecnega dovoljenja nadrejenih delavcev, kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, saj ne gre za tako hudo kršitev, zlasti če se upošteva razlog za zamude (skrb za nepokretnega starega očeta in čakanja na patronažno sestro) in dejstvo, da je tožnica podaljševala delo po koncu delovnega časa in se trudila zamujene ure nadomestiti.
Morebitni nesporazum med pooblaščencem in stranko glede vložitve pravnega sredstva ne more podaljšati prekluzivnega roka, v katerih mora stranka vložiti pritožbo zoper sodbo.
spor majhne vrednosti – rok za dopolnitev tožbenih navedb – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – neprispela vloga na sodišče – dokazovanje poslane, a neprispele pošiljke
Ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v zadevi odločilo, ne da bi upoštevalo pravočasno vlogo tožnika z dne 11. 02. 2009, je tožniku onemogočilo predpisano (dodatno) obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik eINS člen 4, 6, 7, 7/1. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
napačen pravni pouk - vlaganje pritožbe v elektronski obliki
Napačen (pomanjkljiv) pravni pouk stranki ne more škodovati. Tudi če stranka sledi napačnemu pravnemu pouku sodišča, je treba pravno sredstvo šteti za pravilno vloženo. Dolžničin odvetnik je torej pridobil že pred 1.1.2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 1.1.2011 še ni iztekel, s 1.1.2011 zato ni mogel te pravice izgubiti.
URS člen 37, 37/1. ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza – dokazovanje – tajnost pisem in drugih občil – poseg v zasebnost
Ustavno zagotovljena tajnost pisem in drugih občil se nanaša tudi na elektronska sporočila, shranjena v obliki datotek na trdem disku računalnika. Ni namreč mogoče šteti, da bi se toženec (delavec) s tem, ko naj bi elektronska sporočila shranil na trdem disku, s konkludentnim ravnanjem odpovedal pravici do zasebnosti, ker je bil dostop do teh datotek mogoč brez posebnega gesla. Le v kolikor bi toženec podal izrecno soglasje, da tožeča stranka (delodajalec) lahko uporabi te datoteke, bi jih bilo dopustno upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi delavci odšli k drugemu delodajalcu zaradi ravnanja toženca, ni podana vzročna zveza med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem (nagovarjanjem delavcev k prestopu k drugemu delodajalcu) in škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi dviga plač delavcem, ki so ostali v delovnem razmerju.
Tožeča stranka bi se morala že pred tožbo prepričati o obstoju zavarovalnega kritja in pridobiti tako zavarovalno polico kot splošne pogoje, veljavne v času sklenitve pogodbe z dne 04. 06. 2004. Ker tega ni storila, ne more prevaliti pravdnih stroškov na toženo stranko.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 148, 148/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrek sklepa – obrazložitev sklepa – pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz določb ZP-1 ni mogoče zaključiti, da bi moralo sodišče v izreku ali obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navesti, za koliko časa se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pojasniti pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – poseg v zasebnost
Tožnica ni navedla, da je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi slabega zdravstvenega stanja, temveč da je bilo diskriminatorno ravnanje tožene stranke v tem, da je pri njeni osebni zdravnici preverjala, če je upravičeno v bolniškem staležu, ter jo nezakonito zasledovala po detektivu. Takšna trditvena podlaga ne opredeljuje diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja oz. drugih osebnih okoliščin, kot so navedene v 6. čl. ZDR, temveč kvečjemu kaže na to, da je tožena stranka morda prekomerno posegla v tožničino pravico do zasebnosti, kar pa ni stvar presoje v konkretnem delovnem sporu, saj tožnica iz tega naslova ne vtožuje odškodnine.
Tožena stranka je izbrala tožnico za presežno delavko, ker je v kolektiv prišla zadnja in ker je imela najmanj delovnih izkušenj. Takšno ravnanje je zakonito, zakonita je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, očitek diskriminacije pa ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0064519
OZ člen 131. ZPSZ člen 1, 2, 2/1, 2/2, 5, 12. ZPPOSZ člen 1.
odškodninska odgovornost države – privatizacija Slovenskih železarn
Osnova za privatizacijo Slovenskih železarn d.d. (SŽ) je ZPSZ, z ZPPOSZ pa je država prevzela večino obveznosti SŽ in jim dodelila državno pomoč. Ne en ne drugi zakon niti časovno niti postopkovno podrobneje ne predpisujeta nivoja in načina prodaje. Pravilno je stališča sodišča prve stopnje, da 2. odst. 2. člena ZPSZ ureja privatizacijo delnic, katerih imetnica je bila tožena stranka in ne tožeča stranka. 1. odst. 2. člena ZPSZ izrecno določa, da je privatizacija po tem zakonu prodaja delnic SŽ, to pa so delnice holdinga in ne (deleži) odvisnih družb. Tožena stranka je imela delnice le v SŽ, SŽ pa so bile imetnice deležev v odvisnih družbah. Iz navedenega pa izhaja, da je zakon kot način privatizacije določil primarno prodajo delnic SŽ, ne pa prodajo odvisnih družb.
Čas, za katerega je delavcu priznan obstoj delovnega razmerja s pravnomočno sodbo (čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), se upošteva pri uveljavljanju jubilejne nagrade kot čas, ko je bil delavec zaposlen pri delodajalcu.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev
Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja. Prav tako ni zakonski razlog za takšno zdravljenje opravljanje diagnostike.
Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo.
komisijska prodaja - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari
Ker pa je prvotožeča stranka od tožene stranke, s katero ni bila v razmerju prodajne pogodbe, uveljavljala zahtevek iz naslova garancije za brezhibno delovanje prodane stvari, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo ugovoru tožene stranke, da ni pasivno legitimirana za takšen zahtevek.
Glede na pravnomočno odločitev, da je bila pri prehodu na nov plačni sistem plača tožnice pravilno prevedena, tožnica v novem sodnem postopku, v katerem izpodbija sklep tožene stranka o napredovanju v višji naziv in višji plačni razred, ne more več izpodbijati zakonitosti prevedbe.
Glede na to, da znaša vtoževana razlika v plači mesečno približno 70,00 EUR, se kot vrednost spornega predmeta upošteva višina triletnega zneska, torej 2.520,00 EUR.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnik je pri toženi stranki zaposlen kot policist. Glede na status in specifičnost tega dela je tožena stranka zahtevala, da zaposleni poskrbijo za osebno urejenost. Zato je tožnikovo ravnanje, ko je pred nastopom dela prišel v službo in nameraval opraviti osebno higieno v prostorih tožene stranke, ki so bili za to namenjeni in je takšno uporabo tožena stranka tudi dopuščala, šteti kot ravnanje v povezavi z opravljanjem njegovih službenih dolžnosti in torej v funkcionalni zvezi z delom.
Priča ne more služiti kot informativni dokaz v zvezi z okoliščinami opravljene storitve (prevoza in dostave blaga), ampak bi morala tožeča stranka najprej sama navesti konkretne trditve, v dokaznem postopku pa bi se (s prav tako z njene strani predlaganimi dokazi) potem ugotavljala resničnost teh trditev.
Prvi odstavek 695. čl. OZ določa, da je prevoznik, ki zaupa kakšnemu drugemu prevozniku, da popolnoma ali delno opravi prevoz pošiljke, ki jo je prevzel za prevoz, še naprej odgovoren za njen prevoz od prevzema do izročitve, ima pa pravico do povračila od prevoznika, kateremu je zaupal pošiljko. Za takšno razmerje pa zakon ne določa rokov, kot veljajo po 2. odst. 692. čl. OZ.
Čeprav je tožnica zahtevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (namesto reintegracije), ker se je v času sodnega postopka zaposlila pri drugem delodajalcu, je upravičena do odškodnine po 118. členu ZDR.
Taksna obveznost za pritožbo je nastala z dnem njene vložitve. Ker te takse dolžnik ni plačal niti v petnajstih dneh po prejemu sklepa z dne 3.2.2010 (prejel ga je 15.2.2010), je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo pritožbo za umaknjeno.