odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovni razlog – plača – odškodnina – stroški postopka
Spor, v katerem tožnica uveljavlja odškodnino v obliki razlike v plači med plačo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in plačo, ki jo prejema po novi pogodbi o zaposlitvi, ter ob tem uveljavlja tudi zahtevo za ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe, je spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, saj je odločitev pogojena z ugotovitvijo utemeljenosti odpovednega razloga. V takem sporu pa tožena stranka kot delodajalec sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – odjava vozila – prenehanje pogodbe – pacta sunt servanda
Zakon (ne OZ in ne ZOZP) na dejstvo odjave vozila iz prometa ne navezuje pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. Tudi uporaba analogije s položajem iz 952. člena OZ ali 22. člena ZOZP ne pride v poštev, saj položaji v bistvenih prvinah niso primerljivi. Opisana pravna posledica bi sicer lahko izhajala iz pogodbenega prava, vendar nobena od strank takšnega pogodbenega prava ni zatrjevala.
kolektivni delovni spor – stroški postopka – umik predloga
V okviru kolektivnega delovnega spora, katerega primarni zahtevek se nanaša na razvezo posameznih določb kolektivnih pogodb, bi bil zahtevek izpolnjen le v primeru, če bi vsi nasprotni udeleženci pristali na razvezo. Ker tega niso storili (ampak so le nekateri s predlagateljico sklenili aneks k kolektivni pogodbi), je predlagateljica, ki je predlog umaknila, dolžna nasprotnim udeležencem povrniti stroške postopka.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - vročanje pravni osebi
Vročitev pravni osebi je pravilno opravljena z izročitvijo pisanja kateremu koli delavcu v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pri tem ni treba, da vročevalec najprej poskuša z vročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, saj je stvar notranje organizacije pravne osebe, da odredi, kako se pisanja sprejemajo. Četudi pisanje sprejme delavec, ki za to nima nobenega pooblastila, to na pravilnost vročitve ne vpliva.
Morebitni nesporazum med pooblaščencem in stranko glede vložitve pravnega sredstva ne more podaljšati prekluzivnega roka, v katerih mora stranka vložiti pritožbo zoper sodbo.
Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0064519
OZ člen 131. ZPSZ člen 1, 2, 2/1, 2/2, 5, 12. ZPPOSZ člen 1.
odškodninska odgovornost države – privatizacija Slovenskih železarn
Osnova za privatizacijo Slovenskih železarn d.d. (SŽ) je ZPSZ, z ZPPOSZ pa je država prevzela večino obveznosti SŽ in jim dodelila državno pomoč. Ne en ne drugi zakon niti časovno niti postopkovno podrobneje ne predpisujeta nivoja in načina prodaje. Pravilno je stališča sodišča prve stopnje, da 2. odst. 2. člena ZPSZ ureja privatizacijo delnic, katerih imetnica je bila tožena stranka in ne tožeča stranka. 1. odst. 2. člena ZPSZ izrecno določa, da je privatizacija po tem zakonu prodaja delnic SŽ, to pa so delnice holdinga in ne (deleži) odvisnih družb. Tožena stranka je imela delnice le v SŽ, SŽ pa so bile imetnice deležev v odvisnih družbah. Iz navedenega pa izhaja, da je zakon kot način privatizacije določil primarno prodajo delnic SŽ, ne pa prodajo odvisnih družb.
V pritožbi tožeča stranka vztraja, da je pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, temeljila na pogodbi med toženo stranko in V. in da je vsa opravila v zvezi s pripravo, izvajanjem del, kontrolo in predpisi za predajo del opravljala sama tožeča stranka. Vendar navedeno ne spremeni dejstva, da je tožena stranka sklenila s tožečo stranko samostojno pogodbo in bi morala zato tudi sama v primeru eventualnih napak izvršenih del konkretizirano in v rokih, določenih v 2. odstavku 633. člena in v 634. členu OZ, o tem obvestiti tožečo stranko.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev
Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja. Prav tako ni zakonski razlog za takšno zdravljenje opravljanje diagnostike.
Po določilu 23. člena Ustave RS ima vsakdo med drugim pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Zato je treba tarifno št. 30010 ZST-1, ki predpisuje 33,00 EUR takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, tolmačiti tako, da je takse prosta pritožba proti sklepu, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za taksno oprostitev. Drugačno tolmačenje te tarifne št. utegne pripeljati do tega, da spis pritožbenemu sodišču do neskončnosti ne bi bil predložen zaradi odločitve o pritožbi proti sodbi. To pa bi pomenilo kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Do izbrisa štirih kazenskih točk na podlagi opravljanega izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo so upravičeni le tisti storilci, ki tak program opravijo uspešno, v celoti in pravočasno tj. v roku, ki je določen v napotilu na izobraževanje.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 148, 148/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrek sklepa – obrazložitev sklepa – pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz določb ZP-1 ni mogoče zaključiti, da bi moralo sodišče v izreku ali obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navesti, za koliko časa se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pojasniti pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 167, 179. ZVZD člen 5. ZPP člen 324.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – odškodnina za nepremoženjsko škodo – renta – nadurno delo – dopolnilna sodba
Dopolnilna sodba je samostojen sodni akt oziroma odločitev, ki mora imeti vse sestavine, to je uvod, izrek, obrazložitev ter pravni pouk.
Pri odločanju o tožbenem zahtevku za plačilo rente zaradi manjše plače, ki je posledica nesreče pri delu, se ne upoštevajo dohodki, ki jih je imel delavec pred nesrečo pri delu iz naslova nadurnega dela.
V skladu z načelom materialnoprocesnega vodstva (člen 285 ZPP) je sodišče prve stopnje tožečo stranko pred glavno obravnavo upravičeno pozvalo (člen 286.a ZPP), naj pisno dopolni in dodatno obrazloži svoje predhodne (pomanjkljive) navedbe in naj v tej zvezi predlaga dodatne dokaze, pri čemer pa je kljub temu obema strankama dovolilo, da sta najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajali vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, oziroma ponudili dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njunih navedb. V tej zvezi sta se stranki na tem naroku lahko tudi izjavili o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.
ZDR člen 31, 31/1, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – začasna nezmožnost za delo – vezanost na odločitev socialnega sodišča – zagovor
Tožničina pravica do zagovora ni bila kršena, čeprav na zapisnik o zagovoru niso bila povzete njene navedbe o zdravstvenem stanju, ki naj bi opravičevalo izostanek z dela.
sodni depozit – izročitev stvari – sklep o izročitvi deponiranega predmeta
Oseba, v korist katere je predmet (konkretno denar) položen, sme predlagati, da se ji predmet izroči tako, da se izroči njenemu pooblaščencu oz. konkretno denar nakaže na njegov fiduciarni transakcijski račun.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor – čas za pripravo obrambe – delo preko polnega delovnega časa
Glede na to, da je bilo vabilo na zagovor vročeno v petek, zagovor pa je bil predviden za torek, tožena stranka ni zagotovila zagovora skladno z zakonskimi določbami (saj ni imela na voljo treh delovnih dni za pripravo obrambe). Ker tudi ni šlo za zadevo, v kateri toženi stranki ne bi bilo treba zagotoviti zagovora, je zaradi opisane kršitve redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
delna sodba – sodba na podlagi pripoznave – pritožba
Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, kadar tožena stranka drugega pritožbenega razloga (da naj bi bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače) ni uveljavljala. Ker sodišče prve stopnje z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave ni odločalo o celotnem delu tožbenega zahtevka, temveč le o tistem delu tožbenega zahtevka, ki ga je tožena stranka v odgovoru na tožbo jasno in nedvoumno pripoznala, in da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela
Četudi tožena stranka v zvezi s predhodnimi kršitvami tožnika (zamujanje na delo, zapuščanje delovnega mesta) ni ukrepala, to ne pomeni, da je takšno ravnanje tolerirala in da kasneje zaradi istovrstnih kršitev ne bi mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.