redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – rok za podajo odpovedi – sprememba pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je imel sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero ni bilo potrebe po delu že ob sklenitvi, to je v letih 2008 in 2009, dejansko pa je opravljal drugo delo. Kasnejša formalna ukinitev tega delovnega mesta v letu 2010 tako za tožnika ni mogla pomeniti negativnih posledic v smislu, da mu pogodba o zaposlitvi preneha zaradi ukinitve tega delovnega mesta, na katerem ni nikoli delal.
sodni depozit – izročitev stvari – sklep o izročitvi deponiranega predmeta
Oseba, v korist katere je predmet (konkretno denar) položen, sme predlagati, da se ji predmet izroči tako, da se izroči njenemu pooblaščencu oz. konkretno denar nakaže na njegov fiduciarni transakcijski račun.
Taksna obveznost za pritožbo je nastala z dnem njene vložitve. Ker te takse dolžnik ni plačal niti v petnajstih dneh po prejemu sklepa z dne 3.2.2010 (prejel ga je 15.2.2010), je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo pritožbo za umaknjeno.
Priča ne more služiti kot informativni dokaz v zvezi z okoliščinami opravljene storitve (prevoza in dostave blaga), ampak bi morala tožeča stranka najprej sama navesti konkretne trditve, v dokaznem postopku pa bi se (s prav tako z njene strani predlaganimi dokazi) potem ugotavljala resničnost teh trditev.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnik je pri toženi stranki zaposlen kot policist. Glede na status in specifičnost tega dela je tožena stranka zahtevala, da zaposleni poskrbijo za osebno urejenost. Zato je tožnikovo ravnanje, ko je pred nastopom dela prišel v službo in nameraval opraviti osebno higieno v prostorih tožene stranke, ki so bili za to namenjeni in je takšno uporabo tožena stranka tudi dopuščala, šteti kot ravnanje v povezavi z opravljanjem njegovih službenih dolžnosti in torej v funkcionalni zvezi z delom.
149. čl. ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu presoja samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Zemljiškoknjižno sodišče torej v skladu s tem načelom presoja le vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in le v obsegu, ali ima vse sestavine, ki jih mora imeti po 31. in 32. čl. ZZK-1 in ali iz njega izhaja, da je to nično. Zemljiškoknjižno sodišče pa ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.
odpravnina – odpoklic s funkcije – krivdni razlog – predsednik uprave – pogodba o poslovodenju
Za odgovor na vprašanje, ali je uprava poročala nadzornemu svetu o vsem, kar je bilo bistveno in zahtevano, kot tudi za ugotavljanje drugih dejstev, ki so bistvena za odločitev, predlagani dokaz z zaslišanjem člana uprave in namestnika predsednika uprave ni primeren, primernejši dokaz je bilo zaslišanje člana nadzornega sveta. Ta dokaz je sodišče izvedlo, saj je zaslišalo namestnico predsednika nadzornega sveta tožene stranke. Njeni izpovedi je verjelo, saj ni neverodostojna zgolj zato, ker je bila članica nadzornega sveta tožene stranke (in ker naj bi morala opravičiti odpoklic tožnika s funkcije predsednika uprave).
Tožnik – predsednik uprave – je s tem, ko ni predložil zahtevanih poročil in ko ni pridobil predhodnega soglasja nadzornega sveta za financiranje posameznih poslov, kršil naloge poslovodenja, določbe zakona in pogodbe o zaposlitvi. Ta kršitev je hujša in zadošča za zaključek, da je tožena stranka dokazala obstoj razlogov za odpoklic, ki so v sferi tožnika, tako da tožnik do vtoževane odpravnine (za primer odpoklica brez upravičenih razlogov) ni upravičen.
Glede na pravnomočno odločitev, da je bila pri prehodu na nov plačni sistem plača tožnice pravilno prevedena, tožnica v novem sodnem postopku, v katerem izpodbija sklep tožene stranka o napredovanju v višji naziv in višji plačni razred, ne more več izpodbijati zakonitosti prevedbe.
Glede na to, da znaša vtoževana razlika v plači mesečno približno 70,00 EUR, se kot vrednost spornega predmeta upošteva višina triletnega zneska, torej 2.520,00 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela
Četudi tožena stranka v zvezi s predhodnimi kršitvami tožnika (zamujanje na delo, zapuščanje delovnega mesta) ni ukrepala, to ne pomeni, da je takšno ravnanje tolerirala in da kasneje zaradi istovrstnih kršitev ne bi mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
obstoj delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take (ustne) pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar le v za to predpisanih rokih, konkretno v 30-dnevnem roku od prenehanja veljavnosti (domnevne) pogodbe o zaposlitvi oziroma od prenehanja delovnega razmerja.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 167, 179. ZVZD člen 5. ZPP člen 324.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – odškodnina za nepremoženjsko škodo – renta – nadurno delo – dopolnilna sodba
Dopolnilna sodba je samostojen sodni akt oziroma odločitev, ki mora imeti vse sestavine, to je uvod, izrek, obrazložitev ter pravni pouk.
Pri odločanju o tožbenem zahtevku za plačilo rente zaradi manjše plače, ki je posledica nesreče pri delu, se ne upoštevajo dohodki, ki jih je imel delavec pred nesrečo pri delu iz naslova nadurnega dela.
V skladu z načelom materialnoprocesnega vodstva (člen 285 ZPP) je sodišče prve stopnje tožečo stranko pred glavno obravnavo upravičeno pozvalo (člen 286.a ZPP), naj pisno dopolni in dodatno obrazloži svoje predhodne (pomanjkljive) navedbe in naj v tej zvezi predlaga dodatne dokaze, pri čemer pa je kljub temu obema strankama dovolilo, da sta najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajali vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, oziroma ponudili dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njunih navedb. V tej zvezi sta se stranki na tem naroku lahko tudi izjavili o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine, ki ga uveljavlja tožeča stranka od toženke – nekdanje delavke, ni utemeljen, saj odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče pripisati toženki. Poročilo, ki ga je toženka pripravila, ni bilo vsebinsko popolnoma nekvalitetno in neprimerno za oddajo, škoda pa je tožeči stranki nastala zaradi njenega ravnanja, ker poročila ni posredovala naprej.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – vročanje
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči, ko je tožena stranka tožnika napotila na čakanje na delo, saj je že tedaj potreba po njegovem delu prenehala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – vabilo na zagovor – čas za pripravo obrambe – delo preko polnega delovnega časa
Glede na to, da je bilo vabilo na zagovor vročeno v petek, zagovor pa je bil predviden za torek, tožena stranka ni zagotovila zagovora skladno z zakonskimi določbami (saj ni imela na voljo treh delovnih dni za pripravo obrambe). Ker tudi ni šlo za zadevo, v kateri toženi stranki ne bi bilo treba zagotoviti zagovora, je zaradi opisane kršitve redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Prvi odstavek 695. čl. OZ določa, da je prevoznik, ki zaupa kakšnemu drugemu prevozniku, da popolnoma ali delno opravi prevoz pošiljke, ki jo je prevzel za prevoz, še naprej odgovoren za njen prevoz od prevzema do izročitve, ima pa pravico do povračila od prevoznika, kateremu je zaupal pošiljko. Za takšno razmerje pa zakon ne določa rokov, kot veljajo po 2. odst. 692. čl. OZ.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-6, 47, 52, 59. ZZ člen 29, 29/3. ZOFVI člen 47, 47/2. ZSDU člen 1, 1/3.
kolektivni delovni spor – volitve – svet zavoda – predstavniki delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – vzgoja in izobraževanje – bistvena kršitev postopka volitev – glasovnica
Nepravilna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu članov sveta šole (glasovnice so bile sestavljene tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu vseh štirih članov sveta na enak način, ne pa posamezno za vsakega od odpoklicanih članov, kar ni bilo skladno z akti šole), predstavlja razlog na ugotovitev nezakonitosti volitev, ker je nepravilna vsebina glasovnic (do spremembe glasovnic je prišlo le na podlagi odločitve predsednice volilne komisije in ne na podlagi odločitve celotne volilne komisije) bistvena kršitev postopka volitev, ki je oz. bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.
ZDR člen 35, 37, 37/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – konkurenčna prepoved – rok za podajo odpovedi
Ob zaključku, da ravnanje, ki je tožniku očitano v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predstavlja ravnanje, ki nasprotuje prepovedi konkurence (opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost tožene stranke, brez njenega pisnega dovoljenja), ni treba ugotavljati, ali gre za kršitev še katere druge obveznosti iz delovnega razmerja.
obstoj poslovnega razmerja – izvajalec srednješolskega programa - neplačani del šolnine – obveznost plačila šolnine – pripoznava dolga na podlagi delnega plačila
Za ugotovitev o pripoznavi dolga na podlagi delnega plačila namreč ne zadošča zgolj ugotovitev golega dejstva delnega plačila, temveč mora iz ugotovljenega dejanskega substrata zadeve jasno izhajati, da je tožena stranka z ugotovljenim konkludentnim ravnanjem pripoznala tudi vse njegove pravne posledice.
Določbe ZZZDR o obveznosti staršev do otrok ne ustanavljajo zaveze staršev v zvezi s preživljanjem njihovih otrok v razmerju do tretjih, temveč predpisujejo obveznosti zgolj v razmerju med starši in otroki. Določbe ZZZDR zato ne morejo biti (samostojni) pravni temelj za odgovornost staršev do tretjih iz naslova izobraževanja njihovih otok.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba naturalne obveznosti v denarno obveznost – obogatitev – načelo vestnosti in poštenja – denarna renta
Ravnanje pogodbene stranke, ko najprej zavrača vsako izpolnitev pogodbenih obveznosti druge stranke, ko pa ta vloži tožbo, s katero zahteva spremembo dela naturalnih pogodbenih obveznosti v denarno rento, pa zahteva denarno vrednost njenih pogodbenih upravičenj, za katero bi naj druga stranka bila zaradi neizpolnitve obogatena, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki veže vse pogodbene stranke tudi pri izpolnjevanju obveznosti iz pogodbenih razmerij.