obstoj delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take (ustne) pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar le v za to predpisanih rokih, konkretno v 30-dnevnem roku od prenehanja veljavnosti (domnevne) pogodbe o zaposlitvi oziroma od prenehanja delovnega razmerja.
Čeprav je tožnica zahtevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (namesto reintegracije), ker se je v času sodnega postopka zaposlila pri drugem delodajalcu, je upravičena do odškodnine po 118. členu ZDR.
ZDR člen 35, 37, 37/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – konkurenčna prepoved – rok za podajo odpovedi
Ob zaključku, da ravnanje, ki je tožniku očitano v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predstavlja ravnanje, ki nasprotuje prepovedi konkurence (opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost tožene stranke, brez njenega pisnega dovoljenja), ni treba ugotavljati, ali gre za kršitev še katere druge obveznosti iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0064523
ZTVP-1 člen 79, 79/3, 139, 140. OZ člen 131.
pogodba o borznem posredovanju – odgovornost borznoposredniške hiše – protipravnost – sklenitvena faza pogodbe – zaščita interesov stranke – nasprotje interesov
Toženo stranko kot borznoposredniško družbo tudi v primeru sklenitve prodajne pogodbe zavezujejo določbe 139. in 140. člena ZTVP-1, ki borznoposredniški družbi nalagajo zaščito interesov stranke in razkritje nasprotnih interesov. V zvezi z dolžnostjo tožene stranke, ki ji jo nalagajo te določbe, je zato za presojo njene odškodninske odgovornosti odločilno njeno ravnanje v sklenitveni fazi sporne pogodbe in aneksov.
preživljanje mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka
Dolžnost preživninskega zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov, ampak tudi iz njegovega premoženja. Sodišče poleg tega upošteva tudi tiste zmožnosti, ki jih je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni preživninsko obveznost.
sprememba tožbe – tožba zaradi motenja posesti – tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice – posebni postopek v sporih o motenju posesti
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi motenja posesti. Postopek o pravdah zaradi motenja posesti je umeščen v tretji del Zakona o pravdnem postopku, ki ureja posebne postopke, tožba za varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem pa je tožba, ki se obravnava v rednem postopku. Ker torej za oba uveljavljana zahtevka ni predpisana ista vrsta postopka, sodišče spremembe tožbe ne bi smelo dovoliti.
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče po ustaljeni sodni praksi oceniti, ali obstoji subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka, pri slednjem pa enakovredno upoštevati tako tožbeni predlog kot tudi njegovo dejansko podlago.
105.a člen ZPP določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Plačana mora biti najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila.
ZJC člen 5, 8. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cesta člen 19. OZ člen 131.
vzdrževanje cest
Vzdrževalec ceste, ki je prevzel dolžnost vzdrževanja avtoceste, je dolžan s ceste odstraniti vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa; glede na to, da se je na cestišču v času nesreče nahajala tabla pokončne zapore, pa te obveznosti očitno ni izpolnil. Pravilna uporaba materialnega prava namreč pripelje do zaključka, da obveznost rednega vzdrževanja prometnih površin pomeni tako vzdrževanje, da je omogočen varen in neoviran promet.
Vodovodno omrežje je v izključni lasti tožeče stranke, lastniki objektov pa plačujejo vodo po stanju števca oz. glede na porabo. Ker v konkretnem primeru ne gre za solastnino na vodovodnem omrežju, lastniki objektov niso dolžni prispevati k obnovi le-tega, temveč je strošek obnove v celoti dolžna poravnati tožeča stranka.
invalidnost – dokazovanje – invalidska komisija – sodni izvedenec
Invalidnost sta tako toženec kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavljala glede na tožnikov poklic delovodje sektorja osnovne avtomatske proizvodnje pri delodajalcu S. d.d., čeprav iz listin izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana in da se je kot iskalec zaposlitve prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ker je sodna poravnava med strankama sporna, bi pravilna uporaba materialnega prava narekovala ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov. Sodišče je ugotavljalo le namen enega od pogodbenikov, pri čemer le-tega ni zaslišalo. Opustitev zaslišanja pogodbenikov predstavlja uveljavljeno bistveno kršitev določb postopka.
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 270, 270/3, 272. ZPIZ-1 člen 7, 15, 48, 228. ZDavP-2 člen 2, 2/3. ZUP člen 147.
začasna odredba – lastnost zavarovanca – družbeništvo – plačilo prispevkov – težko nadomestljiva škoda
Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena, saj za tožnika z izdajo izpodbijane dokončne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanca kot lastnik zasebne družbe, ki je le ugotovitvena, ni nastala škoda (in tudi ni nobene nevarnosti, da bi mu nastala težko nadomestljiva škoda). Ta odločba tudi ne pomeni, da je nastala obveznost plačila prispevkov za določen obdobje in v določeni višini, saj bo o tem odločila davčna uprava.
URS člen 35. ZZZDR člen 106, 106a. ZPP člen 410, 411.
pravica do stikov – ukinitev stikov – svoboda ravnanja otrok
Ob dejanskih ugotovitvah, da 14 letni otroci stike z očetom (ki so bili izvajani pod nadzorstvom CSD) kategorično zavračajo, da jih doživljajo travmatično ter da jih je že sama misel na stike spravljala v pristno stisko, zaradi česar izvedenka ocenjuje, da stiki niso v njihovo korist, je odločitev o začasni ukinitvi stikov (z začasno odredbo), pravilna.
denarna socialna pomoč – pogoji za pridobitev – stalno prebivališče
Za odločitev o tem, ali je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči v celotnem znesku, je bistveno vprašanje, ali na istem naslovu dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po ZSV in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, in ne le, ali ima na istem naslovu prijavljeno stalno prebivališče.
Tožnik (kupec avtomobila) bi moral svoj zahtevek uveljavljati nasproti komisionarju v roku enega leta, ker pa tega ni storil, je izgubil vse pravice, ki mu gredo iz naslova uveljavljanja stvarnih napak. Tožniku zahtevki do toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ne gredo.
narok za glavno obravnavo – izostanek z naroka – fikcija umika tožbe
Tožnik je bil pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo in v vabilu tudi opozorjen na posledice, če se naroka ne bo udeležil. Kljub temu na narok ni pristopil, niti svojega izostanka ni opravičil. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je tožbo umaknil in je postopek ustavilo.
ZIZ člen 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 88/1, 133, 133/1, 148.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – pogoji za zaznambo izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi kot podlaga za vpis
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068203
ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
začasna odredba – predodelitev otroka v varstvo in vzgojo
V konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi bila izdaja začasne odredbe, s katero bi sodišče mladoletnega otroka predodelilo v varstvo in vzgojo očeta, nujno potrebna. Začasna odredba mora namreč v teh postopkih ostati omejena le na tiste nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.
Dejstvo, da je tožnik poznal zemljiškoknjižno stanje, glede na okoliščine konkretnega primera ne vpliva na pravilnost zaključkov in razsoje prvostopenjskega sodišča. Vedenje kdo je lastnik parcele z določeno številko, ni isto kot vedenje kaj ta parcela predstavlja v naravi. Tožnik pa je bil glede na dokazano dolgoletno nemoteno uporabo spornih zemljišč v obsegu kot sedaj, utemeljeno prepričan, da so meje parcel drugje, kot pa so katastrske meje. Pravkar navedeno je vsebina dobroverne posesti.