obstoj delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take (ustne) pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar le v za to predpisanih rokih, konkretno v 30-dnevnem roku od prenehanja veljavnosti (domnevne) pogodbe o zaposlitvi oziroma od prenehanja delovnega razmerja.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine, ki ga uveljavlja tožeča stranka od toženke – nekdanje delavke, ni utemeljen, saj odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče pripisati toženki. Poročilo, ki ga je toženka pripravila, ni bilo vsebinsko popolnoma nekvalitetno in neprimerno za oddajo, škoda pa je tožeči stranki nastala zaradi njenega ravnanja, ker poročila ni posredovala naprej.
Taksna obveznost za pritožbo je nastala z dnem njene vložitve. Ker te takse dolžnik ni plačal niti v petnajstih dneh po prejemu sklepa z dne 3.2.2010 (prejel ga je 15.2.2010), je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo pritožbo za umaknjeno.
Tožnik (kupec avtomobila) bi moral svoj zahtevek uveljavljati nasproti komisionarju v roku enega leta, ker pa tega ni storil, je izgubil vse pravice, ki mu gredo iz naslova uveljavljanja stvarnih napak. Tožniku zahtevki do toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ne gredo.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – spor iz opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika
Med pravdnima strankama ni sporno, da je dolžnik samostojni podjetnik in da gre za spor iz njunega medsebojnega pogodbenega razmerja, ki izhaja tudi iz opravljanja pridobitne dejavnosti toženca kot samostojnega podjetnika, ki je sicer fizična oseba, zato gre za gospodarski spor.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – formalnost zemljiškoknjižnega postopka
V 86. členu ZZK-1 je določeno, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. V 88. členu istega zakona pa je določeno, da če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
preživljanje mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka
Dolžnost preživninskega zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov, ampak tudi iz njegovega premoženja. Sodišče poleg tega upošteva tudi tiste zmožnosti, ki jih je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni preživninsko obveznost.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – opravičljiva zamuda
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena.
Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka ali pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Pomanjkanje finančnih sredstev na računu tožene stranke predstavlja okoliščino, ki je bila toženi stranki gotovo znana in je izključno na njeni strani.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – pravnoposlovna pridobitev – prenos pravice uporabe
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi pravnega posla, kot tudi ni dokazala izpolnjenih pogojev za priposestvovanje lastninske pravice, zato je sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Za veljaven prenos pravice uporabe je bila potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe, ki dokazuje nastanek pravice kot absolutne, stvarnopravne pravice.
Tožena stranka se je z umikom tožbe strinjala, priglasila je tudi svoje pritožbene stroške, pri čemer pa se o s strani tožeče stranke zatrjevanem dejstvu, da je vtoževani dolg „medtem poravnala“ ni izjavila. To pa pomeni, da dejstvo, da je tožena stranka vtoževano terjatev po vložitvi tožbe poravnala, v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno in bi ga bilo treba obravnavati v smislu 2. odst. 214. člena ZPP. Ker nespornih dejstev ni treba dokazovati, je okoliščina, da tožeča stranka ni predložila dokaza o izpolnitvi tožene stranke, nerelevantna.
ovire za odpust obveznosti – nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika
Standard, ki je zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, „da je dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven. Namen navedene določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, pri čemer pa je potrebno upoštevati, ali so morebiti tudi upniki pri tem sami ravnali neodgovorno in lahkomiselno.
Pravno podlago za izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve na izročitev strojev predstavlja tretji odstavek 175. člena SPZ, ki zastavnemu upniku v primeru, da mu zastavitelj ne izroči zastavljene premičnine v neposredno posest, prepušča izbiro, da predlaga izvršbo za izročitev stvari ali izvršbo s prodajo zastavljene premičnine.
Opustitev obvestilne dolžnosti po drugem odstavku 167. člena SPZ je lahko le podlaga za morebitno odškodninsko odgovornost zastavnega upnika, ne pa razlog za (delno) prenehanje obveznosti dolžnikov.
Izpodbijani sklep je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve oziroma zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve, in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za prenos v izterjavo in torej takšen sklep v ničemer ne posega v pravice dolžnikovega dolžnika, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša.
kompleksna poškodba stopala – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
S pavšalnimi trditvami pritožnice, da primera iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje, nista primerljiva (gre za težje posledice in starejše zadeve), pri čemer pa ne ponudi zadev, ki bi bile po njenem primerljive, pravilnosti odmere odškodnine po objektivnem kriteriju, ne more uspešno izpodbiti. Zadevi, ki ju je upoštevalo sodišče prve stopnje sta primerljivi, saj gre za podobne poškodbe in le nekoliko težje posledice. Primerjava se opravlja s preračunom na povprečno število plač, zato so upoštevne tudi starejše zadeve.
Ocena izvedenca, da gre pri tožniku za 20 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti, na katero se sklicuje toženka v oporo trditvi, da je tožniku priznana previsoka odškodnina zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni merilo za odmero odškodnine iz tega naslova. Višina odškodnine je odvisna od intenzivnosti bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi vseh omejitev v njegovih življenjskih aktivnostih.
odvetniška tarifa – stroški postopka – nagrada za narok
Zakon o odvetniški tarifi je določil tri glavne nagrade, nagrado za sporazum, nagrado za postopek in nagrado za narok. Izjeme od načela ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi je posebej določil. Tako je na primer posebej določeno v kazenskih postopkih, da se nagrada za narok prizna za vsak dan glavne obravnave. Takšne določbe tarifna številka 3102 ne vsebuje, kar pomeni, da ne odstopa od prej navedenega načela in da gre torej odvetniku nagrada za narok le enkrat, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo in koliko narokov se je udeležil.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – razpis naroka – neizročitev sodnega pisanja s strani družinskih članov
Razlog, na katerega se sklicuje toženec, ni očitno neupravičen, ravno nasprotno, gre za upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranki namreč ni mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, npr. njenih družinskih članov, ki ji niso izročile sodnega pisanja, ki ga je družinski član sprejel za stranko po 140. členu ZPP.
sodne takse v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse
Stečajni postopek je samostojni postopek in se vodi neodvisno od ostalih postopkov, v katerih je posamezen upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom poskušal doseči poplačilo svoje terjatve, zato ni mogoče v takšnem primeru govoriti o transformaciji pravdnega postopka v stečajni postopek. Sodna taksa, ki jo je upnik plačal v izvršilnem in pravdnem postopku je namreč postala njegova terjatev proti stečajnemu dolžniku in jo ima možnost v stečajnem postopku prijaviti.
Kasneje izdana sodba v drugem sporu, na podlagi katere tožnik meni, da je bila odločitev toženca nepravilna, ne more šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega bi se obnovil postopek, voden v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pri tožencu, ki je bil zaključek z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva.
V primeru dane ponudbe se obstoj soglasne volje ugotavlja na podlagi ponudbe in sprejema ponudbe. Sodišče prve stopnje navedenih materialnopravnih izhodišč ni upoštevalo, čeprav je tožnica podala ustrezno trditveno podlago, ko je zatrjevala, da je toženki poslala ponudbo, ki jo je toženka sprejela.
invalidnost – dokazovanje – invalidska komisija – sodni izvedenec
Invalidnost sta tako toženec kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavljala glede na tožnikov poklic delovodje sektorja osnovne avtomatske proizvodnje pri delodajalcu S. d.d., čeprav iz listin izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana in da se je kot iskalec zaposlitve prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje.