1. Tožničina sodelavka je bila nepravilno opredeljena kot samohranilka z otrokom v starosti do dveh let in bi morala biti tožnica z njo primerjana. Tožena stranka tega ni upoštevala in obeh delavk ni točkovala glede na kriterije, določene s Podjetniško kolektivno pogodbo, temveč je točkovala le delovno uspešnost tožnice in ostalih primerjalnih delavcev, zato je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki.
2. 17. člen SKPGd je v 10. odstavku določil uporabo izključevalne metode kriterijev za določanje presežnih delavcev, razen če ni kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba določala možnost uporabe kumulativne metode. Ker je bila tako s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma (Ur. l. RS št. 83/97, 35/98), kot tudi s Podjetniško kolektivno pogodbo tožene stranke določena kumulativna uporaba kriterijev za ugotavljanje trajnih presežkov, bi morala tožena stranka kriterije uporabiti na tak način.
Pravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave predstavlja 19. člen ZJSRS-C, ki je začela veljati 3.7.1999. Po citirani noveli imajo do uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona ZJSRS (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po Zakonu o delovnih razmerjih.
Načeloma je sicer bistvo storitve posrednika v tem, da spravi v stik z naročnikom osebo, s katero se naročnik prej ni poznal in ni vedel, da imata skupne poslovne interese, vendar je pomembno tudi, da se naročnik in oseba, ki jo je k njemu pripeljal posrednik, pogajata za sklenitev pogodbe.
razporeditev - razporeditev na drugo delovno mesto
Sklepa o razporeditvi tožnice na delovno mesto pomivalke, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba od tožničine, nista v skladu z določbo 5. odst. 17. čl. ZTPDR. Tožnico bi bilo dopustno začasno razporediti na takšno delovno mesto samo izjemoma in v posebej določenih primerih, opredeljenih s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo.
Popravek napačno zapisane letnice v sodbi s polno obrazložitvijo je treba smiselno šteti tudi kot popravni sklep, zato v pritožbi zatrjevano nasprotje v izreku ni podano.
Ker je podana neomejena solidarna odgovornost tožene stranke za obveznosti OZ E..., so pritožbene navedbe o pomanjkanju pasivne legitimacije in o tem, kdo je s tožečo stranko sklepal posle, neutemeljene.
ZOR člen 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 484/1, 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 484/1.
stvarna napaka - jamčevanje za napake - obvestilo o napaki
Ugovor nepravočasnosti ali nepravilnosti reklamacije je obrambni ugovor prodajalca zoper jamčevalne zahtevke kupca, zato se mora na pomanjkljivosti reklamacije prodajalec sklicevati. Če tega dejstva ne uveljavlja, se sodišče na nepravočasnost ne sme sklicevati po uradni dolžnosti.
S tem, ko je tožeča stranka začela reklamacijo obravnavati meritorno, je konkludentno priznala, da je reklamacija tožene stranke pravočasna in popolna.
ZIZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPlaP člen 81, 81/2, 82, 82/1, 83, 83/1, 83/2.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - zaprtje računa dolžnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Agencija Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 83. člena Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP, Ur. l. RS, št, 30/2002) po uradni dolžnosti zaprla dolžnikov račun ter, da dolžnik transakcijskega računa pri banki ni odprl. Zato je ustavilo izvršbo na denarno terjatev dolžnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za odločitev o ustavitvi izvršbe sodišče prve stopnje v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, ni imelo pravne podlage. ZIZ izrecno ne ureja, kako v postopku izvršbe na sredstva na računu pri organizacijah za plačilni promet, postopa sodišče, kadar po izdaji sklepa o izvršbi pride do ukinitve računa. Zato se je po oceni pritožbenega sodišča treba ravnati po določbah ZIZ, ki urejajo sporni situaciji najbolj podoben primer (2. odst. 3. člena Zakona o sodiščih). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obravnavani primer primerljiv situaciji, ki jo ureja 1. odst. 147. člena ZIZ.
disciplinski postopek - imuniteta sindikalnega zaupnika
Imuniteto sindikalnega zaupnika v zvezi s sindikalno dejavnostjo zagotavlja 4. odstavek 5. člena ZDR. Zoper tožnika ni bil voden disciplinski postopek zaradi sindikalnega delovanja, temveč zaradi kršitve delovne obveznosti, zaradi katere pa ne uživa imunitete, zato delodajalec za vodenje disciplinskega postopka ne potrebuje predhodnega soglasja sindikalne organizacije.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Telesnih bolečin, ki jih oškodovanec trpi pri delu, ni mogoče dodatno upoštevati pri odmeri satisfakcije za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Tožnik na spomeniku z zemljiščem, ki sicer ni javno dobro, z zatrjevanimi ravnanji ni mogel izključiti posegov drugih v spomenik, s tem pa tudi ne pridobiti dejanske oblasti in posestnega varstva na njem. Odločilna je javna narava (v dejanskem in ne v pravnem smislu) spornega spomenika, ki je na enak način prosto dostopen vsem.
Posestnik je, kdor stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga, med tožnikom in spomenikom pa ni takšne fizične zveze, ki bi mu dajala poseben položaj, za razliko od nekoga, ki se mimo spomenika le sprehodi, ga ogleduje, se ob njem spočije ali pobere smeti. Tudi pritrditev ploščice in občasno čiščenje ne predstavljata takšnih ravnanj. Vsak poseg ali celo sprememba stvari nima za posledico pridobitve posesti.
ZOR člen 185, 192, 185, 192. ZPP člen 154, 154/2, 182, 182/3, 154, 154/2, 182, 182/3.
povrnitev gmotne škode - objektivna kumulacija - pravdni stroški - uspeh v pravdi
Če tožnik s primarnim zahtevkom zahteva višji denarni znesek za povrnitev gmotne škode po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja pred vložitvijo tožbe, s podrednim zahtevkom pa nižji denarni znesek za povrnitev škode na dan popravil, je treba oba zahtevka obravnavati kot en sam zahtevek. Kot zahtevek je treba šteti višji odškodninski zahtevek in glede na ta zahtevek ugotavljati uspeh strank v pravdi.
bančna garancija - neodvisna garancija - cesija - stranske pravice
Za neodvisno garancijo je značilno, da mora garant plačati, brž, ko ga k izpolnitvi koristnik pozove (in svoj poziv ustrezno dokumentira, če je tako določeno v garanciji), ne da bi imel garant pravico presojati, ali je koristnik garancije upravičen do zahtevanega plačila.
Besedilo 2. tč. sporne garancije: "Če dolžnik ne bo izpolnil svojih denarnih obveznosti iz pogodbe...", garantu take pravice po prepričanju pritožbenega sodišča ne daje. Gre zgolj za opredelitev (pravnega) dejstva iz pogodbe, opredeljene v 1. tč. garancije, zaradi katerega je bila garancija izdana (prim. 1. odst. 1083. čl. ZOR).
Neodvisna garancija je abstraktna. To pomeni, da njen učinek ni odvisen od veljavnosti posla ali presoje o obstoju dejstva, katerega uspeh se garantira. Takšna značilnost neodvisne garancije onemogoča njeno uvrstitev med stranske pravice iz 1. odst. 437. čl. ZOR.
ZOR člen 185, 189, 189/2, 394. ZPP člen 7, 7/1, 216.
povrnitev gmotne škode - dokazovanje - odločanje po prostem preudarku
Dejstvo, da je tožnik sam popravljal vozilo, nima vpliva na dokazanost ali nedokazanost obsega in višine škode, temveč lahko vpliva na uporabo materialnega prava.
ZOR člen 532/1, 532/1. ZZK člen 68/2, 68/2. ZPP člen 105, 180, 105, 180.
predkupna pravica - sklepčnost tožbe
Tožnik bi moral zahtevati poleg razveljavitve same kupoprodajne pogodbe z dne 16.11.1994 tudi razveljavitev zemljiškoknjižne vknjižbe na drugotoženo stranko. V nasprotnem primeru prvotoženi stranki ni mogoče naložiti prenosa nepremičnine na tožečo stranko, ker te nepremičnine nima več. Tožeča stranka pa je predlagala razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama in dolžnost prvotožene stranke, da sklene kupoprodajno pogodbo pod enakimi pogoji z njo. Zgolj na podlagi tako oblikovanega tožbenega zahtevka ob zgoraj povedanem tožeča stranka ne more doseči prenosa nepremičnine nanjo, ne da bi istočasno predlagala tudi razveljavitev stvarnopravnega (zemljiškoknjižnega) prenosa na drugo toženo stranko. Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi take sodbe ne bi moglo izvesti vpisa lastninske pravice oziroma pravice uporabe na tožečo stranko po II. odstavku 68. člena Zakona o zemljiški knjigi, kot zmotno meni tožbeni zahtevek, ki ga je treba obravnavati enotno, lahko torej doseže učinek sanacije kršitve predkupne pravice.
Za pridobitev pravice do pogodbene kazni tako ne zadostuje pogodbeno določilo o njej. Iz določila 5. odst. 273. čl. ZOR namreč sledi, da mora upnik, da bi pogodbeno upravičenje lahko izkoristil, ob sprejemu izpolnitve nemudoma, to je brez odlašanja, sporočiti dolžniku, da vztraja pri plačilu pogodbene kazni. Sklepanje po nasprotnem razlogovanju nas pripelje do stališča, da upnikov molk ob sprejemu izpolnitve pomeni, da se je nepreklicno odrekel pravici do pogodbene kazni. V teoriji posledico upnikove opustitve primerjajo s fikcijo odpovedi pravici do pogodbene kazni.
1. Po določbi 276. člena ZPP mora sodišče tožbo vročiti toženi stranki, da ta nanjo odgovori, pri čemer skladno z 1. odstavkom 189. ZPP člena pravda začne teči z vročitvijo tožbe tožencu. Ker tožena stranka ob pošiljanju odgovora na tožbo pooblaščenca tudi teoretično še ni mogla pooblastiti, saj pravda glede na določilo 1. odstavka 189. člena še ni začela teči, je neutemeljno sklicevanje pooblaščenca tožene stranke v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo vročiti njemu.
2. Tožnik je identičen zahtevek kot v tem individualnem delovnem sporu postavil v drugemu sporu, zato bi moralo sodišče prve stopnje zaradi litispendence tožbo zavreči, kot to določa 3. odst. 189. člena ZPP.
ZDR (1990) člen 7, 7/4. ZOR člen 103, 103/1, 105, 105/1, 109.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi po volji delavca - konkurenčna klavzula - ničnost pogodbenega določila - plačilo
9. člen pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da je delavec dolžan družbi povrniti vse morebitne stroške dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja, ki mu jih je plačala družba v zadnjih dveh letih zaposlitve ter odmeno za pridobljeno tehnično-tehnološko znanje v družbi v pavšalnem znesku 5.000 DEM v SIT protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila v primeru, da mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi, ne predstavlja dopustnega dogovora o konkurenčni klavzuli. Ta določba namreč ne vsebuje niti zaveze delavca, da določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal znanja, ki jih je pridobil v času delovnega razmerja pri delodajalcu, če bi to za delodajalca pomenilo konkurenco, niti zaveze delodajalca, da bo za spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu plačal določeno odmeno.
Obveznost kateregakoli plačila ne sme biti vezana na način prenehanja delovnega razmerja, saj le-to delavcu lahko preneha samo v primerih in ob pogojih, določenih z zakonom. Veljavna delovnopravna zakonodaja ne predvideva, da delodajalec delavcu lahko naloži drugačne ali dodatne obveznosti, če mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 33.
znižanje plače - kolektivna pogodba
V primeru znižanja plač gre lahko za dve vrsti tožbenih zahtevkov. Delavec lahko uveljavlja razliko med izplačano plačo in plačo po tarifnem delu kolektivne pogodbe, pri čemer mora sodišču predložiti plačilne liste in izračun mesečnih plač po kolektivni pogodbi. Če pa zahteva le izplačilo po listinah, ki jih je izdala tožena stranka, je potrebno ugotoviti, ali so listine izdane zakonito ali ne. V primeru zakonitega znižanja plač, je delavec upravičen do zneskov iz listin le v primeru lastninjenja in stečaja, v primeru nezakonitega znižanja pa bi delavec lahko uveljavljal izplačilo iz listin.
V obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče s spisom ZPIZ-a ni razpolagalo v obdobju od 29.10.2001 do 18.4.2002 (ko je bil priložen k drugemu spisu, saj je imel tožnik več sporov). Nevedeno ni odločilno, ker v tem obdobju sodišče ni opravilo nobene od obeh obravnav. Iz obravnavnega zapisnika je razvidno, da so se v soglasju s tožnikom šteli za prebrane vsi doslej izvedeni dokazi (torej tudi dokumentacija v tem upravnem spisu), zato ne gre za kršitev načela ustnosti po 1. odst. 4. čl. ZPP.
Za obravnavanje tožnikove zadeve ni odločilno, kakšno pokojnino (upoštevajoč nadure) ima njegova nekdanja sodelavka, saj gre pri oblikovanju pokojninske osnove z upoštevanjem plače za delo preko polnega delovnega časa za popolnoma različen pravni institut od instituta po 3. odst. 185. čl. ZPIZ (naknadno izplačana ali ugotovljena plače, ki se upošteva pri pokojninski osnovi).
Navedba delodajalca, da bo zoper delavca uvedel disciplinski postopek, ni nedopustna grožnja, saj je disciplinski postopek predviden v zakonu za ugotavljanje disciplinskih kršitev delavca. Prav tako lahko delodajalec v primeru nujne potrebe delovnega procesa delavca razporedi iz kraja v kraj. Navajanje delodajalca, da bo zoper delavca uvedel disciplinski postopek oz. ga razporedil, ne pomeni grožnje v smislu 60. člena ZOR. Grožnja je nedopustna, kadar stranki povzroči utemeljen strah. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini stranke ali koga drugega.