Tožnik je bil zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil. To po mnenju sodišča pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
Pri določitvi cene v upravni odločbi gre za protipravno ravnanje. Upravičenec, ki ni vložil pritožbe zoper sporno odločbo, je s podpisom pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to sprejel in s tem izključil protipravnost ravnanja organa. Tožeča stranka je kot stranka v civilnem sodnem postopku izpodbijala ceno za delnico, ki je bila določena v Pogodbi o prenosu delnic Zavarovalnice A. d.d. (sodba VSRS opr. št. III Ips 44/2014). Tudi v sodbi, s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo, je izrecno navedeno, da je tožeča stranka z umikom pritožbe zoper upravno odločbo in s sklenitvijo pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to (spremenjeno oziroma višjo ceno) sprejela ter s tem izključila protipravnost ravnanja skrbnika.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - rok za vložitev prošnje - prepozna vloga - zavrženje prošnje
Upravni organ je pravilno ugotovil, da je tožnik predmetno vlogo vložil po poteku 90-dnevnega roka, kar je prepozno in je zato tožnikovo vlogo kot prepozno utemeljeno zavrgel.
začasna odredba - mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja - stvarna pristojnost - delovni spor
Ker je v določbi petega odstavka 24. člena in v določbi 25. člena ZJU določeno, da javni uslužbenec, ki se ne strinja z odločitvijo o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja, uveljavlja pravno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, je tožniku sodno varstvo v primeru kot je obravnavani, tudi v primeru reševanja začasne odredbe zagotovljeno v delovnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati delovno in ne upravno sodišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Mesečni dohodek tožnika presega znesek, ki je na podlagi prvega odstavka 8. člena ZSVarPre določen kot cenzus za izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP in je za relevantno obdobje znašal 585,12 EUR, medtem ko mesečni prejemki tožnika, kakor sam navaja v tožbi, zmanjšani zaradi sodnih izvršb, znašajo 600,00 EUR. Tožnik je v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje prejemal pokojnino v višini 830,42 EUR za meseca avgust in september ter 833,74 EUR za mesec oktober in tako njegov mesečni dohodek (lastni dohodek prosilca) nedvomno presega znesek, določen v 2. odstavku 13. člena ZBPP v zvezi z 2. odstavkom 8. člena ZSVarPre, ki je določen kot cenzus za dodelitev BPP.
pritožba - pravica do pritožbe - dopustnost pritožbe
Sodišče nadalje meni, da 48. člena ZViS-D ni možno razlagati na tak način, da naj pritožba ne bila dopustna, če pritožbeni rok sega preko datuma 30. 9. 2016, tudi zaradi tega, ker bi bila taka razlaga v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do enakosti pred zakonom ter v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic (14. in 22. člen URS).
Na podlagi določbe 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na kateri je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanih odločb tožniku in tudi sodišču ne omogoča preizkusa, hkrati pa tudi tudi tožniku onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic stranke v postopku, kar je v nasprotju z določbo 22. člena Ustave Republike Slovenije. Pravica tožnika do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno. Dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno, izpodbijana odločba nima razlogov za presojo dokazov ter za odločitev v zadevi.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je tožnico večkrat utemeljeno pozvala, naj dokaže, da je referate na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla. Nesporno je, da takšnega programa tožnica ni predložila, oziroma je v tožbi navedla, da ji organizator mednarodne konference tega ni hotel predložiti, zatrjevane okoliščine glede izvedbe referatov pa iz drugih dokazil, ki so bila priložena predlogu za napredovanje tožnice v naziv, niso razvidne.
ZGD-1 člen 425. ZDDV-1 člen 67. ZDDPO-2 člen 29. ZDavP-2 člen 74.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - odgovornost družbenika za obveznost družbe - missing trader - verodostojna knjigovodska listina
Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe je v smislu določbe 425. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1 prevzel tožnik kot edini družbenik. Glede na drugi odstavek 425. člena ZGD-1 lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev (družbenikov), ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Ob upoštevanju vsega navedenega gre v tem primeru za obveznosti (izbrisane) družbe, ki se prenašajo na družbenika in je zato prvostopenjski organ postopek pravilno uvedel zoper družbenika v smislu določbe 50. člena ZUP. Kot že navedeno se je tožnik pred izdajo sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku s posebno notarsko overjeno izjavo obvezal, da prevzema plačilo morebitnih preostalih obveznosti družbe B. d.o.o.. Glede na navedeno je bil tudi po presoji sodišča sklep o uvedbi DIN izdan pravilno in je prvostopenjski organ za to navedel tudi ustrezno pravno podlago. Pravilno pa je bila tudi odločba izdana tožniku kot edinemu pravnemu nasledniku izbrisane družbe.
O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks se odloča v sodnem postopku, na katerega se prošnja za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks nanaša.
V zadevi gre za odločanje o zahtevi za odpravo oziroma razveljvitev po nadzorstveni pravici odločbe, izdane v postopku arondacije. Po zdaj veljavni ureditvi stvarne pristojnosti državnih organov je, upoštevaje drugi odstavek 16. člena ZUP in 32. člen Zakona o državni upravi, za odločanje o zahtevi tožnice stvarno pristojen organ druge stopnje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, tj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ker se v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku za izrek ničnosti, ki je voden na predlog stranke, ugotavlja obstoj le tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja stranka, in v okviru dejstev in okoliščin, s katerimi utemeljuje obstoj ničnostnega razloga, je opredeljevanje organa prve stopnje v izpodbijani odločbi tudi do tistih ničnostnih razlogov, ki niso bili uveljavljani, odveč in nepravilno.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev
Od takrat, ko je tožnica vložila prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo, pa do izdaje sedaj izpodbijane odločbe je minilo le nekaj dni manj kot sedem mesecev, vendar pa tožnica, kljub temu da je tožena stranka trikrat podaljšala rok za dopolnitev, v vsem tem času prošnje ni dopolnila z zahtevanimi podatki.
ZIN člen 3, 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - pristojnost inšpektorja - meteorna kanalizacija - ogled - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ugovor nepristojnosti MIRED kot občinskega inšpektorja za izdajo izpodbijane odločbe sodišče zavrača. Po določbah 32. člena ZIN ima inšpekcijski organ v primeru, če ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, pravico in dolžnost, ne le, da odredi ukrepe v skladu s tem zakonom (ZIN) ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje (1. alinea prvega odstavka), temveč lahko (po 5. alinei prvega odstavka istega člena) odredi tudi druge ukrepe in opravi dejanja, za katere je pooblaščen za zakonom ali drugim predpisom. Podlaga za ukrepanje inšpekcije je torej po določbah ZIN lahko tudi Odlok, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.
Ogled je bil, kot sledi iz zapisnika o ogledu z dne 19. 11. 2015, sicer opravljen, natančna lokacija vodov in potek javne infrastrukture (vsaj) na tem ogledu nista bila ugotovljena. Podatke o poteku vodov je inšpektor pridobil iz katastra, medtem ko podatkov o morebitnem ponovnem ogledu na kraju samem v spisih ni, zato je netočno, predvsem pa v nasprotju s spisi zatrjevanje obeh pristojnih organov, da ključne dejanske ugotovitve v zvezi z nedovoljeno gradnjo objektov (zidov) temeljijo na ugotovitvah ogleda. Nepreverljivi so nadalje tudi tožbeni in pred tem pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na zemljišče s parc. št. 1590/2 k.o. ... Iz zapisnika o ogledu, ki je v spisih, namreč ne izhaja ugotovitev, da del objekta (zidu) posega tudi na to zemljišče (in s tem v območje meteornega kanala), kot se zatrjuje v razlogih izpodbijane odločbe. Omenjeni podatek tudi ni razviden iz ostalih listin, ki so v spisih
Iz upravnih spisov zadeve izhaja, da se tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal po sklepu o izvršbi in zarubljenega zneska ni poravnal. Ob takem dejanskem stanju in pravnem stanju so po presoji sodišča izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po 175. členu ZDavP-2.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Okrožno sodišče v Kopru je plačilni nalog opremilo s potrdilom o izvršljivosti, kar pomeni, da je veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožena stranka tudi izdala izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
sofinanciranja iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - neopredmetena osnovna sredstva - upravičeni stroški - projektno delo
Tožeča stranka je v svoji vlogi strošek v višini 65 000,00 EUR (kot upravičeni strošek nakupa spletnega programa B.) v prijavi umestila med neopredmetena osnovna sredstva ter hkrati navedla, da bo programsko opremo B. začela prodajati oziroma z njo razpolagati v letu 2019 in s tem pred potekom treh let od napovedanega zaključka projekta v letu 2017. Vendar pa je obenem iz tožbenih navedb in iz listin, ki so v spisih, razvidno tudi, da pri računalniškem programu B. ne gre le za programsko opremo, ki je namenjena potrebam projekta, temveč da je omenjeni program, poleg prototipa vgradne omare, hkrati prijavljen kot projekt oziroma kot sestavni del projekta ter da je kot takšen obravnavan tako v prijavi kot v poslovnem načrtu. Glede projekta in njegovega trženja pa so v razpisu navedene zahteve, ki so različne od omejitev, ki jih vsebuje citirana določba 8.1. razpisa. Tako se npr. v 4. točki razpisa izrecno zahteva, da morajo biti ponujeni proizvodi in storitve tržno naravnani, rezultat sofinanciranja, t.j. nov ali izboljšan produkt pa, kot sledi iz Obrazca za odpiranje prijav VBLN, najkasneje v 24 mesecih po zaključku celotnega projekta dostopen na trgu. Zato bi bilo po presoji sodišča pri odločanju, ali tožeča stranka izpolnjuje sporni pogoj iz razpisa, potrebno upoštevati omenjeni posebni položaj programa ter s tem povezane okoliščine, ki jih tožeča stranka zatrjuje v tožbi in na tej podlagi ponovno odločiti v zadevi.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s sredstvi
Davčnemu organu, glede na višino pričakovane davčne obveznosti, ni potrebno utemeljevati razlogov v zvezi z oteženo izpolnitvijo plačila davčne obveznosti oziroma onemogočenim plačilom davčne obveznosti, v smislu prvega odstavka 111. člena ZDavP-2. Davčnemu organu v tem primeru tudi ni potrebno izkazovati dejanj davčnega zavezanca, s katerimi odtujuje, skriva ali drugače razpolaga s premoženjem (subjektivna nevarnost).
prispevki za socialno varnost - obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost
Finančni organ je ugotovil, da tožnica ni plačala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obravnavanem obdobju v skladu z določili ZPIZ-2. Finančni organ pa izvaja le nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov zavezancev, v skladu z določili Zakona o davčnem postopku in se ne more spuščati v zavarovalna razmerja med zavarovancem in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.