inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - prepoved uporabe agresivne poslovne prakse
Iz ugotovitev inšpekcijskega organa izhaja, da gre v obravnavanem primeru za primer agresivne poslovne prakse iz 8. točke 10. člena ZVPNPP. Agresivna poslovna praksa v vseh okoliščinah velja za nepošteno, če podjetje ustvari lažen vtis, da je potrošnik tudi brez nakupa že dobil, bo dobil ali bo na podlagi določenega dejanja dobil nagrado ali drugo enakovredno ugodnost, čeprav: - nagrada ali druga enakovredna ugodnost dejansko ne obstoja (prva alineja) ali - dejanje, na podlagi katerega je mogoče zahtevati nagrado ali drugo enakovredno ugodnost, vključuje potrošnikovo plačilo ali izpostavljanje potrošnika stroškom (druga alineja).
V obravnavani zadevi je bistveno le, ali je tožnica v času izreka spornega ukrepa zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, zato sodišče pritrjuje toženki, da na drugačno odločitev v predmetni zadevi ne vpliva zatrjevano dejstvo, da je predmetno zemljišče vključeno v postopek priprave občinskega prostorskega načrta, s katero naj bi se spremenila njegova namembnost. Enako velja za navedbe, da objekt ni moteč za okolje, da tožnica z njim rešuje stanovanjski problem svoje družine in da ima v njej sedež družba, ki je vir preživljanja družine.
ZV-1 člen 199, 199/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9.
koncesija - odločba o podelitvi koncesije - uredba Vlade RS o koncesiji za odvzem podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač - obnova upravnega postopka - pravni interes
Odločitev o podelitvi koncesije eni izmed vlagateljic smiselno pomeni hkratno (negativno) odločitev o podelitvi iste pravice drugi, ki po eni strani izgubi pravni interes za odločanje o svoji vlogi, saj je o zahtevani pravici že odločeno, po drugi strani pa se odločitvi niti ne more upreti, saj pravnih sredstev (razen zahteve za obnovo postopka) niti ne more vlagati, ne da bi ji bil pred tem priznan pravni interes oziroma status stranskega udeleženca. Tožničin predlog za obnovo postopka je zato po presoji sodišča že zgolj iz tega razloga utemeljen.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - reformatio in peius
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da so bila pred postopkom pred prvostopenjskim organom zagrešene kršitve pravil postopka. Te pa po drugem odstavku 253. člena ZUP ne morejo biti razlog za spremembo odločitve prvostopenjskega organa v pritožnikovo škodo.
poštne storitve - odškodnina - spor med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev - zahteva za rešitev spora - upravni postopek - stvarna pristojnost
Določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, ki napotuje na uporabo 62. člena ZPSto-2, opredeljuje torej stvarno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za izvensodno obravnavo odškodninskih sporov med uporabniki in izvajalci poštnih storitev in velja za vse izvajalce poštnih storitev - ne glede na njihov status in ne glede na to, ali opravljajo storitve v naboru ali (tudi) izven nabora univerzalne poštne storitve.
dovoljenje za stalno prebivanje - združitev družine - pogoji za izdajo dovoljenja
Zakonodajalec je prav zato, da se lahko beguncu omogoči združevanje družine tudi z družinskimi člani, ki niso taksativno našteti v 2. odstavku 47a. člena ZTuj-2, primeroma določil širši krog družinskih članov z določilom 4. odstavka 47a. člena ZTuj-2.
Prav tako je bistveno pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe v zvezi s stališčem tožene stranke, da "bolezen starša kot taka pa glede na določbo 4. alineje 2. odstavka 47a. člena ZTuj ni okoliščina, zaradi katere bi se starša polnoletnega begunca v Republiki Sloveniji štelo za družinskega člana" pri uveljavljanju njegove zakonske pravice do združitve družine, saj svojih razlogov v prid navedeni trditvi tožena stranka ne obrazloži, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj se v tem delu izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
Iz odgovora tožene stranke in iz podatkov v spisu izhaja, da je bil tožnik dne 6. 7. 2016 pogojno odpuščen. To pomeni, da mu je med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal. Tožnik si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba), ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik je ob vložitvi tožbe predložil tudi sklep, s katerim je pritožbeno sodišče že odločilo o njegovi pritožbi, pri čemer je pritožbo zavrnilo in potrdilo navedeni sklep. Iz navedenega torej izhaja, da je bila odločitev tožene stranke, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ker njegova pritožba nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - delna odločba
V spornem primeru gre že po naravi stvari za takšen zahtevek (z elaboratom določen pridobivalni prostor, ki obsega parcelne številke, na katerih se izvaja rudarska pravica), ki ga ni mogoče obravnavati po delih. Na takšno presojo nakazuje tudi spremenjena določba 51. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, številka 61/10), ki je prvotno v prvem odstavku izrecno določala, da se rudarska pravica za izkoriščanje v celoti ali v delu lahko prenese s soglasjem ministrstva pristojnega za rudarstvo, na drugo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje. Ker je spremenjeni ZRud-1 materialni predpis in tega delnega prenosa rudarske pravice več ne vsebuje, 219. člena ZUP pa procesna določba, to posledično pomeni, da že navedena materialna določba prvega odstavka 51. člena ZRud-1 v zvezi z 4. točko drugega odstavka tega člena, ne dopušča izdaje delne odločbe o vloženem zahtevku za prenos rudarske pravice po določbi prvega odstavka 219. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev obtožnega predloga
Iz tožbenih navedb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih naj bi izpodbijana odločitev ne bila pravilna, temveč le navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za vložitev ovadbe oziroma znake kaznivega dejanja goljufije. To pa po presoji sodišča pomeni, da stranka tudi s prevzemom kazenskega pregona oziroma vložitvijo obtožnega predloga ne more biti uspešna.
ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7. ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - odločba o prekršku - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Čeprav je pooblaščenka zelo natančno v postopku izdaje upravnega akta navedla, da pravna argumentacija Zavoda RS za zaposlovanje ne drži, saj je bila delodajalcu izrečena globa zgolj za prekršek po ZDR-1, kjer pa ne velja prepoved zaposlovanja tujcev za obdobje treh let, ampak za krajše obdobje, se tožena stranka v odločbi do vseh teh navedb ni opredelila, zaradi česar je odločba tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti, s čemer je podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZUreP-1 člen 93, 100. EZ-1 člen 471, 473. ZUS-1 člen 2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o uvedbi postopka ustanovitve služnosti v javno korist
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini sklep o uvedbi postopka, s takšnim pa že po naravi stvari ni odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
Tožena stranka je pravilno štela, da bi solastništvo kmetijskih zemljišč moralo biti izkazano s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali vpisano v zemljiško knjigo. Tega dokazila tožnik organu pred izdajo odločbe ni predložil, zato po presoji sodišča, ne glede na določbo 139. člena ZD ali določbo 41. člena SPZ-1, upravni organ ni bil dolžan upoštevati zapuščinskega postopka, ki je v teku v zvezi z nepremičninami in odločitev opreti na tožnikovo pričakovano pravico.
občinska denarna pomoč - upravni spor - stvarna pristojnost
Izpodbijana odločitev je bila izdana v postopku v zvezi z upravičenostjo tožeče stranke do enkratne materialne pomoči, do katere so, ob izpolnjevanju v Pravilniku določenih pogojev (tudi glede premoženjskega cenzusa), upravičeni občani. Gre torej za procesni akt, izdan v postopku odločanja o upravičenosti do socialnega prejemka, katerega namen je reševati socialno varnost upravičencev, v teh sporih pa je, če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus, v skladu z določbo točke 5 b) člena 7 ZDSS-1 pristojno odločati socialno sodišče.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - regres za letni dopust
Tožnica ne oporeka podatku, da je v mesecu decembru 2016 prejela regres za letni dopust v višini 31,50 EUR, ki ga je tožena stranka upoštevala na mesečni ravni v višini 2,63 EUR. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da regres predstavlja dohodek, ki se upošteva, saj gre za občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 121, 121/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Logična razlaga javnega razpisa terja, da se pravilo, da se mora predmet podpore uporabljati izključno za namen in dejavnost, za katero so bila sredstva dodeljena, upošteva tudi pri odločanju o zahtevku za izplačilo sredstev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - upravičeni stroški - začetek aktivnosti
Na podlagi v postopku pred pristojnim organom ugotovljenih dejstev sodišče zaključuje, da so se aktivnosti v zvezi s projektom (oziroma začetek izvajanja projekta) začele s sklenitvijo navedenih pogodb, to pa je bilo pred pred dnem oddaje vloge na javni razpis, zato pogoji javnega razpisa niso bili izpolnjeni. Projekti, za katere so se aktivnosti začele že pred datumom oddaje vloge na javni razpis, namreč niso upravičeni projekti po tem javnem razpisu. Glede na to je bila vloga tožeče stranke tudi po presoji sodišča pravilno zavrnjena.
univerza - avtonomija univerze - izdelava magistrske naloge
Napolnitev standarda "primernosti dispozicije" spada v okvir ustavnega načela avtonomnosti univerze. Zato se sodišče ne opredeljuje do tožbenih navedb glede strokovnosti predloga teme in dispozicije magistrske naloge, saj mora imeti pristojni organ pri tem vso avtonomijo.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Pri pravici iz 47. člena ZTuj-2 do združitve družine gre za pravico tujca (združevalca družine), o kateri se odloča na podlagi njegove vloge. Navedeno pomeni, da družinska člana nista aktivna legitimirana za vložitev takšne zahteve, in s tem tudi ne za vlaganje pravnih sredstev zoper odločitev pristojnega upravnega organa niti za vložitev tožbe v upravnem sporu.