mednarodna zaščita - prosilec iz irana - resna škoda
Iz odločbe izhaja, da je tožena stranka sklepala, da je splošno znano dejstvo, da v Iranu ni vojne oziroma samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih. Tožena stranka opozarja na to, da bi o tem mediji množično poročali. Ker gre po mnenju sodišča za splošno znano dejstvo o tem glede situacije v Iranu, toženi stranki ni bilo potrebno za potrditev tega dejstva zbirati še dodatnih poročil.
poštne storitve - odškodnina - spor med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev - zahteva za rešitev spora - upravni postopek - stvarna pristojnost
Določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, ki napotuje na uporabo 62. člena ZPSto-2, opredeljuje torej stvarno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za izvensodno obravnavo odškodninskih sporov med uporabniki in izvajalci poštnih storitev in velja za vse izvajalce poštnih storitev - ne glede na njihov status in ne glede na to, ali opravljajo storitve v naboru ali (tudi) izven nabora univerzalne poštne storitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev obtožnega predloga
Iz tožbenih navedb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih naj bi izpodbijana odločitev ne bila pravilna, temveč le navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za vložitev ovadbe oziroma znake kaznivega dejanja goljufije. To pa po presoji sodišča pomeni, da stranka tudi s prevzemom kazenskega pregona oziroma vložitvijo obtožnega predloga ne more biti uspešna.
ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7. ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - odločba o prekršku - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Čeprav je pooblaščenka zelo natančno v postopku izdaje upravnega akta navedla, da pravna argumentacija Zavoda RS za zaposlovanje ne drži, saj je bila delodajalcu izrečena globa zgolj za prekršek po ZDR-1, kjer pa ne velja prepoved zaposlovanja tujcev za obdobje treh let, ampak za krajše obdobje, se tožena stranka v odločbi do vseh teh navedb ni opredelila, zaradi česar je odločba tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti, s čemer je podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
DDV - vstopni DDV - uveljavljanje pravice do vstopnega DDV - materialni prekluzivni rok
Uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV je povezano z obveznostjo pridobitve ustreznega računa. Prvo davčno obdobje, v katerem lahko davčni zavezanec uveljavljanja pravico do odbitka DDV iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1, je tisto davčno obdobje, v katerem je davčni zavezanec pridobil račun, na podlagi katerega lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV. V skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec opravi odbitek DDV tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu s prvim odstavkom tega člena. Če davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV. Za iztek navedenega roka pa je ključna okoliščina iz 62. člena ZDDV-1, ki določa, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Slednja pa nastane, ko nastane obdavčljiv dogodek, torej, ko je blago dobavljeno oz. storitve opravljene. Rok, naveden v drugem odstavku 67. člena ZDDV-1, je materialen, prekluziven, saj davčni zavezanec po preteku tega roka izgubi pravico do odbitka DDV. Tožnik bi lahko v predmetni zadevi na podlagi obravnavanega računa uveljavljal pravico do odbitka DDV vse do 31. 12. 2014, po preteku tega roka pa je izgubil pravico do odbitka DDV.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - prodaja (nepremičnine) - dokazno breme - listinski dokaz - zaslišanje priče
Po kupoprodajni pogodbi in po podatkih zemljiške knjige je prodajalec nepremičnine B.B. Na tožnikov položaj prodajalca zgolj kažejo predložene listine, to je kupoprodajna pogodba za opremo nepremičnine in potrdila o prejemu kupnine. Ni pa pogodbe o nakupu nepremičnine s strani tožnika in tudi nobenega drugega (uradnega) podatka v tej zvezi. Kot dokaz o zatrjevanem lastništvu nepremičnine in s tem o tožnikovem položaju njenega prodajalca tako ostaja zgolj izpoved tožnika na zaslišanju pred sodiščem, ki pa ob dejstvu, da gre pri nakupu oziroma prodaji nepremičnine za oblični pravni posel, ne more nadomestiti listinskih dokazil, ki bi sicer ne le mogle temveč morale obstajati ob njegovi sklenitvi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Toženka pripoznava, da je tožbeni zahtevek tožnice vsebinsko utemeljen, s čemer sodišče šteje, da pripoznava tudi dejanske navedbe tožnice, ki pa izhajajo tudi iz priloženega upravnega spisa. Namreč iz priloženega upravnega spisa izhaja, da je tožnica s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 23. 3. 2017 želela, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe. Iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da je toženka njeno prošnjo za izpodbijano odločbo zavrnila, ker je ugotovila, da se je rok za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 15. 2. 2017 iztekel dne 28. 2. 2017, torej bi bila vložitev pritožbe glede na 24. člen ZBPP očitno nerazumna. Tožnica torej utemeljeno ugovarja, da je toženka napačno obravnavala njeno zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZUreP-1 člen 92, 93, 99, 100, 110. EZ-1 člen 510, 510/1, 510/2, 550.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt
Za znatno manjšo obremenitev nepremičnin/e gre v primerih, ko gre za postavitev takega objekta, kot v obravnavanem primeru (in nato za njegovo vzdrževanje), kar pomeni tudi znatno manjši poseg v ustavno varovano lastninsko pravico posameznika, zaradi česar omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist, ob upoštevanju načela sorazmernosti posega v lastninsko pravico, zadošča.
Računi ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določa 82. člen ZDDV-1, predložene listine pa tudi ne izkazujejo, da bi bile storitve, ki so zaračunane z navedenimi računi, zares opravljene. Ker je predmet obdavčitve z DDV zgolj dobava blaga in opravljanje storitev (3. člen ZDDV-1), v konkretnem primeru pa ni izkazano, da bi bile zaračunane storitve dejansko opravljene, tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenih računov.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vročanje - pomota pri vročanju - prepozna vloga
Dopolnitev vloge, ki jo je tožnik oddal 3. 6. 2016, je prepozna, saj je bila vložena po preteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 2. 6. 2016 in je zato obstajala pravna podlaga iz četrtega odstavka 22. člena Javnega razpisa za zavrženje tožnikove vloge na Javni razpis.
ZDDPO-2 člen 74. ZDoh-2 člen 90. ZUP člen 10, 237.
davek od dohodka iz kapitala - povezane družbe - dvig gotovine s transakcijskega računa - dokazovanje - izjava stranke - kršitev pravil postopka
V izpodbijani odločbi se "ignorirajo" poročila davčnih organov Republike Avstrije, ki so bila pridobljena v postopku nadzora in ki se nanašajo med drugim tudi na sporno poslovanje z gotovino. Po navedbah v tožbi, ki jih potrjujejo podatki upravnih spisov, so bile namreč v okviru mednarodne izmenjave informacij opravljene poizvedbe pristojnih avstrijskih organov pri družbi C. kot dobaviteljici tožeče stranke in hkrati prejemnici gotovine. Iz omenjene poizvedbe in odgovora nanjo, ki ga tožeča stranka povzema v tožbi, je razvidno, da se nanaša na gotovinska plačila družbi C. s strani tožeče stranke in s tem prav na vsebine, ki so predmet izpodbijane odločbe. Iz spisov tudi sledi, da je davčni organ prve stopnje odgovor na poizvedbe prejel še pred izdajo odločbe. Kljub temu se o prejeti informaciji ne izreče in pridobljenih podatkov ne presodi. Pridobljenih informacij tudi ne presodi in se o njih ne izreče drugostopenjski davčni organ v svoji odločbi in s tem ne popravi nepravilnosti pri postopanju davčnega organa prve stopnje.
izvrševanje kazenskih sankcij - prenehanje pravic iz dela obsojenca - skrajšani ugotovitveni postopek
Po členu 75.a ZIKS-1 direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka z odločbo ugotovi, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če neupravičeno odkloni delo, pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo ali to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu. Po 8. členu ZIKS-1 se odločbe izdane, med drugim na podlagi 57.a člena ZIKS-1, izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek). Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank (tretji odstavek 8. člena ZIKS-1).
Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode (2009) člen 14, 14/1, 22. ZPNačrt člen 74, 75, 79, 103/1, 103/2, 104, 104/1. ZUreP-1 člen 190, 190-8.
22. člen Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode je nezakonit, s tem ko napotuje na uporabo podzakonskega predpisa (Programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naselju Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora), ki ne more več predstavljati veljavne podlage za odmero komunalnega prispevka, ker nima veljavne podlage v zakonu (v ZPNačrt).
ZBPP člen 1, 10, 10/1. URS člen 2, 6, 8, 14, 15, 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZUS-1 člen 16, 17, 17/1.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
V prvem odstavku 10. člena ZBPP so upravičenci do brezplačne pravne pomoči navedeni taksativno oziroma izrčpno (ne primeroma), kar pomeni, da določb ZBPP ni mogoče širiti na subjekte, ki s prvim odstavkom 10. člena tega zakona niso zajeti oziroma tam niso našteti.
ZZV člen 5, 15. ZZV-D člen 3. ZUJF člen 231. ZIPRS1617 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPIZ člen 41.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do delne pokojnine
Obrazložitev odločitve organa prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje nejasna (oziroma so razlogi zanjo pomanjkljivi) do te mere, da ni mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjski organ v zadevi pravilno uporabil materialno pravo. Pravica do delne pokojnine je bila tožniku nedvomno priznana po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katere napotuje 3. alineja prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617. Zato se organ prve stopnje, brez ustrezne dodatne razlage oziroma navedb razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali zavrnitev tožnikove zahteve, in brez navedbe zakonskih določb, ki urejajo tožnikov primer pridobitve pravice, ne more sklicevati.
ZMed člen 78, 78/1, 78/1-7, 81. - člen 2, 20. ZUP člen 209, 209/4, 209/5.
televizijski program - pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - programske zahteve - drugo mnenje - priprava programa
Kadar gre za odločbo, izdano na podlagi mnenja drugega organa, sme pristojni organ izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa oz. ko preteče določeni rok, odkar je bilo mnenje od pristojnega organa zahtevano. Na dano mnenje praviloma ni vezan (razen če predpis tega izrecno ne določa), vendar pa ga mora presoditi, kar je tožeča stranka skladno z napotkom sodišča v izpodbijani odločbi tudi storila in svojo presojo ustrezno in s pravimi razlogi obrazložila. V obravnavanem primeru neskladnost sklepa Sveta za radiodifuzijo (pozitivno predhodno mnenje) z razlogi sklepa, v katerih so povzete ugotovitve Agencije, ki so enake ugotovitvam tožene stranke, po presoji sodišča tudi ni terjala naknadnega razjasnjevanja, saj predhodno pozitivno mnenje temelji zgolj na drugačni razlagi materialnega zakona in ne na strokovnem mnenju Sveta kot posvetovalnega organa o strokovnem vprašanju.
Skladno z določbo 81. člena ZMed se za nepridobitni program šteje radijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin, in televizijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset odstotkov vsebin iz tega odstavka, kar pomeni, da se mora lastna produkcija zagotavljati dnevno.
ZPNačrt člen 79. ZUreP-1 člen 179, 179/2. - člen 14, 14/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere
Čeprav ZUreP-1 ni izrecno določal, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka (in tega ne določa niti zdaj veljaven ZPNačrt), mora po stališču Vrhovnega sodišča prvostopenjski organ v skladu z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Glede na odločitev Vrhovnega sodišča RS v predmetni zadevi ter ob upoštevanju določb ZPP, sodišče meni, da je tožena stranka napačno presodila, da se bodo v ponovljenem postopku izvedli že izvedeni dokazi, v posledici zato tožnikova aktivnost v postopku ne bo potrebna in bi bila odobritev zaprošene BPP nerazumna.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - kontrola
Za odločitev, da se tožnikov zahtevek OMD deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba (in to takšna, pri kateri zahtevka OMD ni mogoče uveljavljati) od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.
upravni postopek - dovoljenje za stalno prebivanje - začasni zastopnik
Tožena stranka bi morala, preden je izdala sklep o postavitvi začasnega zastopnika, preveriti ali so podatki o tem, kje se tožnik nahaja, točni in to bodisi neposredno pri upravi zapora bodisi po diplomatski poti. Če bi tožena stranka ugotovila, da so podatki, ki jih je pridobila z zaslišanjem prič o tem, kje se tožnik nahaja, točni, bi morala od njega zahtevati da imenuje pooblaščenca za sprejem pisanj, šele kolikor bi ugotovila, da ti podatki ne držijo, pa bi mu lahko postavila začasnega zastopnika. Njena odločitev o postavitvi začasnega zastopnika je bila torej vsaj preuranjena.