brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Glede na odločitev Vrhovnega sodišča RS v predmetni zadevi ter ob upoštevanju določb ZPP, sodišče meni, da je tožena stranka napačno presodila, da se bodo v ponovljenem postopku izvedli že izvedeni dokazi, v posledici zato tožnikova aktivnost v postopku ne bo potrebna in bi bila odobritev zaprošene BPP nerazumna.
Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, da o začasni odredbi odloči na podlagi ZIZ. Začasna odredba, izdana na podlagi 32. člena ZUS-1, se po svoji pravni naravi razlikuje od začasnih odredb, ki jih sodišča izdajajo na podlagi 25. poglavja ZIZ (266. člen ZIZ in naslednji) in je namenjena začasnemu ukrepanju pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (267. člen ZIZ) in sicer za zavarovanje denarnih (270. člen ZIZ) ali nedenarnih terjatev (272. člen ZIZ) pod pogoji, ki jih določa sam ZIZ. Skladno s tem so v ZIZ urejeni tudi vsi procesni vidiki in določitve pristojnosti sodišč, da tako odredbo izdajo, zato ureditev ZIZ ne dopolnjuje ureditve po ZUS-1, ki v tem delu pomeni lex specialis.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - vpis v evidenco zbiralcev odpadkov
Pravni status odpadkov ne velja izključno za proizvode in sestavne dele, primerne za ponovno uporabo brez predhodne obdelave. Toženka je zato ravnala pravilno, ko je rabljene železniške pragove, ki niso več primerni za vgradnjo v železniške proge, obravnavala kot odpadke.
dovoljenje za začasno prebivanje - razveljavitev dovoljenja - sredstva za preživljanje - združitev družine
Tožnik upravnemu organu ni predložil dokazil, s katerimi bi izkazal, da ima zadostna sredstva za preživljanje, zato po presoji sodišča ni izpolnjeval tega pogoja (zadostna sredstva za preživljanje) iz tretjega odstavka 33. člena ZTuj-2.
Sodišče z utemeljitvijo, da se določba 2. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 smiselno uporablja tudi pri ugotavljanju razlogov za razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje, ker mora tujec ta pogoj izpolnjevati ves čas veljavnosti dovoljenja, soglaša. Ugotavlja tudi, da je upravni organ tožniku po ugotovitvi, da je v njegovi potni listini vpisana odsotnost iz RS od 17. 11. 2015 do 4. 2. 2016, dal možnost dokazati drugačno dejansko stanje. Tožnik upravnemu organu dokazil, ki bi dokazovala drugačno dejansko stanje ni predložil, zato je po presoji sodišča utemeljen očitek upravni organov, da je tožnik, skupaj z ženo, ki ji je bila z izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujca priznana pravica do združitve družine, pridobil dovoljenje za začasno prebivanje v nasprotju z namenom, za katerega je bilo izdano.
obrazložitev sklepa - stroški in nagrada izvedenca - pisna izdelava izvedenskega mnenja
Upravni organ je, ne glede na določbo 226. člena ZUP, ki določa, da se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka, pri izdaji sklepa dolžan upoštevati, da mora biti tudi sklep, enako kot odločba, obrazložen, tako kot to zahteva določba 214. člena ZUP.
ZTuj-2 člen 68, 68/1. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nesodelovanje stranke v postopku - uporaba Dublinske uredbe - nevarnost pobega - začasna odredba - implementacija direktive
Zgolj dejstvo, se tožnik želi vrniti v državo članico EU, ki je odgovorna država članica po Uredbi Dublin III, po presoji sodišča že smiselno ne more pomeniti njegovega nesodelovanja v postopku in s tem razloga za njegovo begosumnost v smislu 68. člena ZTuj-2.
Tega ne spreminja okoliščina, da je tožnik v Republiki Sloveniji zaprosil za mednarodno zaščito, saj tudi v tem pogledu sodišče nima razloga, da ne bi verjelo njegovi izjavi na obravnavi, da je to storil po nasvetu uradnih oseb v prepričanju, da gre za najhitrejšo zakonito možnost vrnitve v Nemčijo
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen upravni akt - zavrženje tožbe
S tem, ko je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje skupaj z njegovimi pravnimi posledicami odpravljeno, ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne. To pa pomeni, da si tožniki z vloženo tožbo ne morejo več v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja.
status študenta - študent s posebnimi potrebami - spremenjeno dejansko stanje - invalidnost
Tudi listinsko izkazana morebitna invalidnost tožnice, ne bi imela za posledico drugačne odločitve glede na to, da določila ZVis in Statut UL ne vsebujeta nobenih ugodnejših možnosti za študente s statusom invalida od tistih, ki jih je bila tožnica že deležna. Na takšne ugotovitve opozarja tožena stranka že v odgovoru na tožbo in imajo vso pravno podlago v pravnorelevantnih materialnih predpisih, na podlagi katerih je bilo odločeno v obravnavni zadevi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/1, 28/2, 28/4. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 9/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - nevarnost pobega - pravica do osebne svobode - učinkovito sodno varstvo
Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je Upravno sodišče v zadevah I U 801/2016 z dne 7. 6. 2016 in I U 1102/2016 z dne 29. 7. 2016, že navedlo, da je ta standard treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - zaokrožitev funkcionalnega zemljišča - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz vseh listin upravnega spisa, zapisnika in projektne dokumentacije nedvomno izhaja, da gradnja ni predvidena v sklopu obstoječe kmetije, temveč je od nje oddaljena skoraj 100 m. Med to kmetijo in nameravano gradnjo se nahajajo stanovanjski objekti treh drugih lastnikov in celo druga kmetija. Med temi objekti oziroma kmetijo je cesta in med obstoječo kmetijo investitorja in lokacijo nameravane gradnje stoji poleg vsega še kmetija četrtega lastnika (hlev s konji in kozolec). Takšno dejansko stanje prav gotovo nakazuje na to, da pri nameravani gradnji objektov ne gre za zaokrožitev večjega funkcionalnega zemljišča.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba - predpis, ki ureja posamično razmerje - zavrženje tožbe
Če je tožnik zaradi razveljavitve sporne določbe odloka izgubil pravni interes za vztrajanje pri izpodbojni tožbi na podlagi prve alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, pa to ne pomeni, da zoper izpodbijani del odloka ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Sodno varstvo je, kot rečeno, zagotovljeno po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, pri čemer pa bi lahko imel tožnik po razveljavitvi sporne določbe odloka pravni interes le še za tožbeni zahtevek po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1, in sicer za ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne korist (ugotovitveno tožbo). Tega pa tožnik, kljub izrecnemu pozivu sodišča z dne 10. 11. 2016, ni vložil, ampak je z vlogo z dne 14. 11. 2016 izrecno spremenil pravno podlago vložene tožbe iz 5. člena ZUS-1 na 4. člen ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnik v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti nima možnosti za uspeh in zato objektivnega pogoja za dodelitev BPP ne izpolnjuje. Presoja je prepričljivo in izčrpno obrazložena tako v pravnem kot tudi v dejanskem pogledu. Upoštevanje kriterija možnosti uspeha oziroma razumnosti vlaganja izrednega pravnega sredstva - zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku ne nasprotuje stališčem, ki jih je o ustavnoskladni razlagi 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah zavzelo Vrhovno sodišče. Zahteva za varstvo zakonitosti je namreč izredno pravno sredstvo, s katerim po pravnomočno končanem kazenskem postopku upravičene osebe izpodbijajo sodno odločbo ali postopek, ki je tekel pred njo, zaradi kršitev materialnega in procesnega zakona.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemljiški izkop - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe
Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki ga je v postopku predložila tudi tožnica, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav s parcelno številko zdaj neobstoječe parcele) je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnica v tem pogledu ne navaja, da bi bilo kakorkoli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem.
Tretji, v katerih pravne interese utegne poseči izpodbijana odločba, bi morali ta pravni interes uveljavljati sami, z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev, ne more pa tega z zatrjevanjem, da ti pravni interesi v obravnavanem postopku niso bili ustrezno zaščiteni, storiti tožnica.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - poseg na tuja zemljišča
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nezakonito prečkanje meje - napačna uporaba materialnega prava
Tožniki so že v upravnem postopku upravičeno opozarjali na to, da svojih diplomatskih potnih listov niso nikoli prijavili kot izgubljenih ali ukradenih, da jih niso izgubili, da jim jih niso ukradli in da mejnega prehoda med BiH in Hrvaško niso prestopili ilegalno. Glede na vse navedeno so torej okoliščine v zvezi s preklicom veljavnosti tako vprašljive, da ni mogoče šteti, da bi bilo dovolj dokazov, ki bi kazali na nezakonit prehod meje med Bosno in Hercegovino in Hrvaško. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da so po navedbah tožnikov mejni prehod med Bosno in Hercegovino in Hrvaško prečkali tam, kjer je mejni prehod in policijska kontrola in tudi v nadaljevanju njihovega ravnanja se izkazuje, da ni bil njihov namen katerokoli mejo prečkati nezakonito, saj so tudi na mejni prehod Obrežje prišli do mejne kontrole. Tožnik je v Ljubljani celo odšel na policijsko postajo preverjat, ali je njegov potni list res neveljaven.
Po mnenju sodišča niso podani razlogi iz prvega odstavka 13. člena Dublinske uredbe za to, da bi lahko bila za reševanje njihove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Republika Hrvaška. Tako je po mnenju sodišča sicer tožena stranka dejansko stanje popolno ugotovila, ni pa glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialnega prava.
Izpodbijana odloča temelji na stališču, da bi toženka navedbo, da ni zavezanka za plačilo predmetnega komunalnega prispevka, lahko izkazala le s sklepom o odjavi hišne številke, rušitvenem načrtom in vlogo za izdajo odločbe o rušitvi, za kar, kot rečeno, toženka nima podlage v zakonu, razlogov, zakaj ni izvedla dokazov z vpogledom v listine, ki jih je predlagala tožnica, pa ni navedla, zato je izpodbijana odločba nezakonita.
ZTuj-2 člen 68, 68/1. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nesodelovanje stranke v postopku - uporaba Dublinske uredbe - begosumnost - začasna odredba - implementacija direktive
V zaslišanju na glavni obravnavi je tožnik pojasnil, da so nameravali v neko mesto v Nemčiji, za katerega ne ve, kako se izgovarja, gre pa za kraj tik pred mejo v Nemčiji, saj je naslednja postaja že Salzburg. Povedal je, da so v bistvu naredili dve napaki: najprej so pomotoma z vlakom prišli do Avstrije, nato pa so ponovno šli na napačen vlak, s katerim so se pripeljali v Slovenijo. Takšna tožnikova izpovedba je po presoji sodišča glede na njegove osebne okoliščine, to je tujca (neevropejca), ki ne obvlada jezika, v zadostni meri jasna in prepričljiva, pa tudi skladna z zapisom njegove izjave na registracijskem listu z dne 3. 5. 2017. Na podlagi vpogleda na Googlov zemljevid je namreč mogoče ugotoviti, da se tudi Surheim, ki je v navedenem registracijskem listu omenjen kot tožnikova destinacija v Avstriji (tja naj bi šli na obisk k znancem), dejansko nahaja v Nemčiji (Saaldorf-Surheim), in sicer tik ob meji v bližini Salzburga. Sodišče zato ni imelo razloga, da ne bi sledilo tožnikovi navedbi, da ni imel namena zapustiti Nemčije, temveč je v Avstrijo in nato v Slovenijo prišel pomotoma, po presoji sodišča verjetno zaradi nepoznavanja krajev in jezika. Opisanega tožnikovega ravnanja pa ni mogoče oceniti kot takšno zapustitev druge države med postopkom, ki ima lastnost nesodelovanja v postopku v smislu pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Po tretjem odstavku 9. člena Direktive o sprejemu v zvezi z določbo četrtega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III je treba v primeru, če se v okviru sodnega pregleda izkaže, da je pridržanje nezakonito, prosilca nemudoma izpustiti. Slovenski zakonodajalec navedene določbe kljub poteku roka za implementacijo Direktive o sprejemu v slovenski notranji pravni red (20. 7. 2015) ni prenesel v ZMZ-1. Izdaja ureditvene začasne odredbe je zato v tej zadevi potrebna že zaradi prenosa navedene določbe v slovenski pravni red.
ZCes-1 člen 95, 100, 100/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - postavitev prometne signalizacije - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postavitev prometne signalizacije je namenjena označitvi prometne ureditve, ki velja za posamezno cesto ali njen odsek. O postavitvi (kakor tudi zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi) prometne signalizacije glede na prometno ureditev skladno s petim odstavkom 100. člena v zvezi s 95. členom ZCes-1 odloča občinska uprava. Ker je torej postavitev prometne signalizacije vedno le udejanjenje predhodno sprejete prometne ureditve na posamezni cesti ali njenem odseku, odločitev občinske uprave iz petega odstavka 100. člena ZCes-1 nima narave upravnega odločanja.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt organa druge stopnje
V primeru, kjer gre za izpodbijanje akta, izdanega v postopku davčne izvršbe in je v skladu z Zakonom o davčnem postopku predvideno dvostopenjsko odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, je predmet izpodbijanja v primeru, če organ druge stopnje pritožbo zavrne, odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi, vsebovana v odločbi organa prve stopnje.
Zato se lahko kot upravni akt v upravnem sporu izpodbija le prvostopenjska odločba, odločba druge stopnje pa ne.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnica je res bila izbrisana, vendar pa se, kot je sama povedala na zaslišanju, po zapustitvi RS v RS ni nikoli vrnila in se tudi ni poskušala vrniti, torej tudi po koncu vojne v BiH ne. Po zapustitvi RS od avgusta 1993 je iz RS odsotna že več kot 20 let. Zato je zaključek upravnega organa, da tožnica v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (dne 26. 2. 1992) do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi njene vloge za sprejem v državljanstvo RS (do dne 8. 12. 1998) v RS ni dejansko živela in tudi ni izkazala razlogov upravičene odsotnosti iz tretjega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, šteti za pravilen.