varstvo osebnih podatkov - javne površine - video nadzor - obdelava osebnih podatkov
Sodišče ne more slediti stališču tožeče stranke, da individualna podoba posameznika oziroma njen posnetek ni osebni podatek in da zato tudi ne more pomeniti obdelave osebnih podatkov.
Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pravdnim postopkom, ki se vodi pred okrožnim sodiščem, torej pred sodiščem splošne pristojnosti. Glede na navedeno je torej za odločanje o tožničini prošnji pristojen organ za brezplačno pravno pomoč okrožnega sodišča in ne Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezna vsebina vloge - nepopolna vloga
Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže
vloga za odlog plačila pravdnih stroškov - rok za vložitev vloge - priporočeno po pošti oddana vloga
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica predmetno vlogo na Državno pravobranilstvo oddala priporočeno po pošti dne 22. 3. 2016, to je na dan zapadlosti plačila obveznosti. Zato je njena vloga, vložena skladno z drugim odstavkom 68. člena ZUP, pravočasna.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - obseg razlastitve
Prvostopenjski organ pri izdaji izpodbijane odločbe tudi ni bil dolžan po uradni dolžnosti presojati, ali je razlastitev parcel v celotnem obsegu res potrebna. Upravni organ je sicer dolžan v okviru načela materialne resnice ugotavljati dejansko stanje tudi po uradni dolžnosti, vendar pa je organ po uradni dolžnosti dolžan ugotavljati zgolj izpolnjevanje pogojev oziroma dejstev, na katera zakon navezuje normirano pravno posledico (priznanje/odvzem določene pravice). Med temi pogoji/dejstvi v postopku razlastitve nepremičnin presoja obsega razlastitve ni določena.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt organa druge stopnje
V primeru, kjer gre za izpodbijanje akta, izdanega v postopku davčne izvršbe in je v skladu z Zakonom o davčnem postopku predvideno dvostopenjsko odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, je predmet izpodbijanja v primeru, če organ druge stopnje pritožbo zavrne, odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi, vsebovana v odločbi organa prve stopnje.
Zato se lahko kot upravni akt v upravnem sporu izpodbija le prvostopenjska odločba, odločba druge stopnje pa ne.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - notranja razselitev - notranja zaščita - izvorna država
Pomembne osebne okoliščine, ki jih tožena stranka ni upoštevala v presoji tveganja za resno škodo v primeru tožnikove vrnitve v Kabul, so: da tožnik ne samo, da nima oziroma tožena stranka tudi ni ugotavljala, ali ima tožnik kakršno koli podporno bližnje ali daljno družinsko oziroma sorodstveno okolje, in ali je mogoče pričakovati, da bi se tožnik lahko na to pomoč v Kabulu zanesel, ampak celo tožnik še nikoli ni bil v Afganistanu, ker je od rojstva živel v Iranu kot migrant oziroma begunec.
Tožena stranka ni ravnala v skladu s standardi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča in ESČP glede uporabe instituta notranje razselitve ne samo glede drugega standarda (sprejem v varni predel izvorne države na podlagi ustreznih dovoljenj glede na specifičen status tožnika), ampak tudi glede tretjega standarda, to je realne možnosti, da se tožnik v tem delu države nastani tako, da bo poskrbljeno za njegovo preživetje v smislu najbolj osnovnih življenjskih potreb.
tujec - dovolitev zadrževanja - pogoji za dovolitev zadrževanja
Okoliščina, da tožnik ne namerava zapustiti RS, bo predstavljala le podlago za začetek postopka njegove odstranitve iz RS, kar pomeni izdajo odločbe z določitvijo roka za prostovoljno zapustitev države. Posledično to pomeni, da bo lahko šele po izdaji navedene odločbe zaprosil za dovolitev zadrževanja iz razlogov, določenih v 73. členu ZTuj-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnica je res bila izbrisana, vendar pa se, kot je sama povedala na zaslišanju, po zapustitvi RS v RS ni nikoli vrnila in se tudi ni poskušala vrniti, torej tudi po koncu vojne v BiH ne. Po zapustitvi RS od avgusta 1993 je iz RS odsotna že več kot 20 let. Zato je zaključek upravnega organa, da tožnica v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (dne 26. 2. 1992) do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi njene vloge za sprejem v državljanstvo RS (do dne 8. 12. 1998) v RS ni dejansko živela in tudi ni izkazala razlogov upravičene odsotnosti iz tretjega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, šteti za pravilen.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Iz podatkov v spisu, ki niso sporni, izhaja, da je tožnik, ki je bil izbrisan, zapustil RS (skupaj z družino) avgusta 1993 in od tedaj dalje živi v BIH. Nikoli se ni poskušal vrniti v RS in si tu tudi ni poskušal urediti statusa.
ZPDI člen 6, 6/1, 6/1-3, 7, 7/2, 19. - člen 6, 6/2. ZUP člen 209.
državni pravniški izpit - pogoji za pristop - sodniški pripravnik - pisna odločba - nostrifikacija tujih diplom - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom magister znanosti
Ni sporno, da je tožena stranka dolžna preveriti pogoje za pristop k pravniškemu državnemu izpitu, in da lahko v primeru, če ugotovi, da kandidat ni opravil pripravništva v skladu z določbami ZPDI, pristop k izpitu vlagatelja zavrne. Nima pa prav tožena stranka, ko navaja, da je bila brezpogojno dolžna spoštovati mnenja Pravne fakultete. ZUP, ki se v tem postopku prav tako uporablja, v 209. členu določa, kakšno naravo ima mnenje, potrebno za odločanje upravnega organa. Iz zakonskega teksta omenjenega člena oziroma njegove obrazložitve izhaja, da na vsebino mnenja drugega organa organ, ki je izdal odločbo, ni vezan, razen če zakon ne določa drugače. V konkretnem primeru bi zato po mnenju sodišča pri presoji izpolnjevanja pogojev za pristop k PDI tožena stranka morala poleg izdanega mnenja Pravne fakultete upoštevati tudi specifične okoliščine tožnika, torej presoditi, ali gre pri tožniku, glede na to, da mu je bilo omogočeno opravljanje dvoletnega pripravništva, (ki je pogoj za pristop k PDI), ter da se je v vmesnem obdobju deloma spremenil Zakon za pridobljene pravice tožnika v smislu 2. člena Ustave, ki govori o zaupanju v pravo in posledično tudi, ali je bil v konkretnem primeru spoštovan 22. člen Ustave RS, na katerega se tožnik prav tako sklicuje.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba določb ZUP - kršitev pravil postopka
Med trajanjem upravnega spora je toženka sicer na podlagi 273. člena ZUP izdala odločbo, s katero je izpodbijano odločbo odpravila in zavrnila sofinanciranje predmetnega tožnikovega projekta. Po citirani zakonski določbi se nova odločba lahko izda le v primeru, če se z njo zahtevku ugodi. Toženka z (novo) odločbo, na katero je tožnik (tudi) razširil tožbo, ni ugodila zahtevku tožnika, ampak ga je ponovno zavrnila. Odločitve tudi ni spremenila, saj odločitev o tožnikovi vlogi oz. izrek odločbe ostaja tudi potem, ko je prvo izdano odločbo odpravila, vsebinsko enak. Tudi po odločbi se namreč prijavljeni kulturni projekt tožnika ne sprejme v sofinanciranje. Slednje pomeni, da je izrek v obeh primerih enak, dejansko pa se dopolnjujejo le njeni razlogi in s tem obrazložitev (prve) izpodbijane odločbe. To pa pomeni, da ni bistveno napačen in v nasprotju z določbami 273. člena ZUP le izrek izpodbijane odločbe, temveč za takšno odločbo v navedenih določbah 273. člena ZUP sploh ni podlage, zato jo je sodišče kot nezakonito odpravilo.
upravni akt - avtorsko delo - za odločanje pristojni organ - civilnopravni spor - zavrženje tožbe
Odgovor tožene stranke na zahtevo tožeče stranke za javno dostopnost avtorskih del A.A. št. 6154-1/2016/53 z dne 20. 4. 2016 ne predstavlja upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Omenjeni odgovor tožene stranke pa ne izpolnjuje niti pogojev za izpodbijanje v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Tudi po mnenju sodišča gre v zadevi za civilnopravni spor med tožečo stranko oziroma A. A. in RTV Slovenija in ne za upravno zadevo med tožečo in toženo stranko.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - skrajšani ugotovitveni postopek - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Tožena stranka je svojo odločitev sprejela na podlagi dejstev zapisanih v prošnji za dodelitev BPP in prilog, ki jih je tožnik priložil po prejetem pozivu s strani sodišča, zlasti pa na podlagi podatkov, ki jih je pridobila sama. Tožena stranka v obravnavani zadevi torej ni odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot to določa 144. člen ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in dati tožniku kot prosilcu možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
denacionalizacija - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - zatrjevanje kaznivega dejanja - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka
Zatrjevano kaznivo dejanje mora biti v vzročni zvezi z izdano dokončno odločbo, ki je predmet obnove. Kaznivo dejanje mora vplivati na ugotovitev dejanskega stanja, na katerega je organ oprl svojo odločbo.
dohodnina - postopek davčnega inšpekcijskega nadzora - obnova postopka odmere dohodnine - možnost izjave - bistvena kršitev pravil postopka
Postopek DIN in obnovljen postopek odmere dohodnine sta dva ločena davčna postopka, v katerih je tožnik nastopal v različnih pravnih položajih. V postopku DIN tožnik ni bil stranka, ampak je bil v njem le zaslišan kot priča. Zato je za odločitev bistveno, ali je bil tožnik v obnovljenem dohodninskem postopku seznanjen z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, ki so vplivala na odmero davka in ali se je o njih lahko izrekel.
Za odločitev o državljanstvu pok. B.B. so relevantne določbe Zakona o državljanstvu FLRJ, ki je uzakonil dvojno državljanstvo: zvezno in republiško (1. člen), ki se je pridobilo hkrati z dnem uveljavitve zakona 28. 8. 1945, vsak državljan FLRJ je tudi državljan kake ljudske republike, vendar sme imeti le eno republiško državljanstvo, in sicer so državljani FLRJ postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico (prvi odstavek 37. člena). Upoštevajoč obvezno razlago te določbe se pri ugotavljanju državljanstva ne upoštevajo spremembe glede domovinske pristojnosti oziroma občinske pripadnosti, nastale v času od 6. 4. 1941 do 28. 8. 1945. To pomeni, da so državljani FLRJ v smislu prvega odstavka 37. člena tega zakona z dnem 28. 8. 1945 postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico na dan 6. 4. 1941.
davek od dohodkov pravnih oseb - odhodki davčnega zavezanca - davčno priznan odhodek - navidezni račun - navidezni pravi posel
Odhodki, ki so nastali na podlagi navideznih računov za neopravljene storitve, se ne morejo šteti niti za davčno upoštevne odhodke tožnika pri odmeri DDPO in hkrati tudi ne za odhodke, ki bi bili potrebni za pridobitev prihodkov. Zato tudi ne izpolnjujejo pogoja iz 29. člena ZDDPO-2, da bi jih bilo mogoče upoštevati pri odmeri DDPO, saj niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti niti niso posledica opravljanja dejavnosti tožnika.
davčni inšpekcijski nadzor - ugotovitvena odločba - dokazovanje - dokazno breme - zaslišanje priče - načelo materialne resnice
Izpodbijana odločba je ugotovitvena, kar pomeni, da z njo tožnici davčna obveznost ni bila odmerjena. Ugotavlja se zgolj njeno ravnanje v nasprotju z določbami ZDavP-2, ker v letih 2007 in 2008 davčnemu organu ni predložila pravilnih podatkov za odmero dohodnine. Zato so nerelavantni ugovori, ki se nanašajo na samo odmero davka. Ta bo namreč predmet obnovljenega postopka odmere dohodnine za posamezni leti.
Podatki spisov ne potrjujejo tožbenih trditev o neizvedbi predloženih dokazov. V razlogih izpodbijane odločbe namreč prvostopenjski davčni organ ob obrazloženi delni zavrnitvi dokaznih predlogov (zaslišanje prič) obrazloženo oceni vse pridobljene in po tožnici predložene listinske dokaze. Razlogi, s katerimi davčni organ utemeljuje dvom v resničnost zatrjevanih dejstev, so v izpodbijani odločbi izčrpno in prepričljivo obrazloženi, kar sodišču omogoča učinkovit preizkus zakonitosti izpodbijane odločitve. V konkretnem primeru gre torej za drugačno dokazno oceno od tiste, ki bi jo rada dosegla tožnica, ne pa za bistveno kršitev pravil postopka, kot tožnica zatrjuje v tožbi.
prirejanje iger na srečo - inšpekcijski postopek - igralni avtomat
Sodišče ne sprejema argumenta tožnika, da ker zakonska dikcija igre na srečo ne govori o kakršnihkoli procentualnih vrednotenjih morebitnih vplačil kot pogoj za sodelovanje v igri, da pri spornih napravah ne gre za igralne avtomate v smislu ZIS. Namreč po mnenju sodišča je potrebno gledati ZIS kot celoto in v skladu s temeljnimi določbami in namenom zakona.