dohodnina - postopek davčnega inšpekcijskega nadzora - obnova postopka odmere dohodnine - možnost izjave - bistvena kršitev pravil postopka
Postopek DIN in obnovljen postopek odmere dohodnine sta dva ločena davčna postopka, v katerih je tožnik nastopal v različnih pravnih položajih. V postopku DIN tožnik ni bil stranka, ampak je bil v njem le zaslišan kot priča. Zato je za odločitev bistveno, ali je bil tožnik v obnovljenem dohodninskem postopku seznanjen z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, ki so vplivala na odmero davka in ali se je o njih lahko izrekel.
Za odločitev o državljanstvu pok. B.B. so relevantne določbe Zakona o državljanstvu FLRJ, ki je uzakonil dvojno državljanstvo: zvezno in republiško (1. člen), ki se je pridobilo hkrati z dnem uveljavitve zakona 28. 8. 1945, vsak državljan FLRJ je tudi državljan kake ljudske republike, vendar sme imeti le eno republiško državljanstvo, in sicer so državljani FLRJ postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico (prvi odstavek 37. člena). Upoštevajoč obvezno razlago te določbe se pri ugotavljanju državljanstva ne upoštevajo spremembe glede domovinske pristojnosti oziroma občinske pripadnosti, nastale v času od 6. 4. 1941 do 28. 8. 1945. To pomeni, da so državljani FLRJ v smislu prvega odstavka 37. člena tega zakona z dnem 28. 8. 1945 postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico na dan 6. 4. 1941.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tudi če bi držale tožnikove navedbe o tem, da gradnja na zemljiščih ni mogoča, kar pa v upravnem postopku ni bilo izkazano, tega prvostopenjski organ kot drugostopenjski organ nista mogla upoštevati, dokler je v veljavi predpis, ki tožnikova zemljišča uvršča med stavbna zemljišča.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - upoštevanje dodatnega strokovnega dela
Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem zadevi tožena stranka zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožnica, to pozvala, naj ji predloži program posveta in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezni referent, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje - poskusi vračanja
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da je bil tožnik, ko je zapustil območje Republike Slovenije, še otrok in je zato v postopku glede okoliščin odhoda in razlogov za to, da se družina kasneje ni več vrnila, upoštevala razloge njegovih staršev.
odvzem orožja - zanesljivost imetnika orožja - prekršek - pogoj zanesljivosti
Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se, med drugim, kaže v njegovi pravilni in strokovni hrambi, česar pa tožnik, glede na to, da je bil z pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve prvega in drugega odstavka 25. člena ZOro-1 in glede na okoliščine, ugotovljene ob zasegu orožja, po mnenju sodišča ni izpolnjeval in kar je, ne glede na dodatno ugotovljene okoliščine nasilnega ravnanja tožnika in okoliščine, v katerih je živel, že zadosten razlog za izrek ukrepa odvzema orožja in orožnih listin po 58. členu ZOro-1.
mednarodna zaščita - zapustitev države - umik tožbe
Dne 15. 5. je sodišče prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri le-ta navaja, da glede na to, da je tožnik zapustil Slovenijo, pri tožbi ne vztraja več in jo umika. Ker tožeča stranka tožbo umika, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek s tožbo in z začasno odredbo, za katero z ozirom na umik tožbe ne izkazuje več pravnega interesa, ustavilo.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik na območju Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZRTVS-1 plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje - poskusi vračanja
Tožnica je območje Republike Slovenija prostovoljno zapustila ob koncu julija 1991 in torej ni odšla zaradi izbrisa, kot zatrjuje, kasneje pa se, kot je sama povedala, ni več vračala, oziroma so ji bili izdani vizumi le zaradi obiska v letih 2007 do 2009.
ZKme-1 člen 54, 57. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - znižanje izplačil - obrazložitev odločbe
Na podlagi skope obrazložitve ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katere postavke iz vloge za odobritev sredstev in katere postavke iz zahtevka za izplačilo sredstev je Agencija primerjala in upoštevala pri izračunu znižanja izplačila.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj dejstvo, da tožnik v postopku ni predložil nobenih listinskih dokazil, po presoji sodišča (še) ne zadostuje za zaključek, da ni izkazal poskusov vračanja. Še posebej glede na med strankama nesporno dejstvo, ki izhaja tudi iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa, in sicer iz zapisnika o zaslišanju priče "da je tožnik v letih 1994 do 1998 prihajal večkrat na leto na obisk in pri njih prespal/.../ lahko da je v Sloveniji bival tudi pri drugih prijateljih in znancih“. Navedeno posledično nakazuje tudi očitno protislovje z zaključkom tožene stranke, da dejansko življenje v RS ni izkazano za obdobje od maja 1997 do maja 2002.
kršitev ustavnih pravic - upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo
Upravni spor je postopek sodnega varstva, vendar ne zoper odločitve, ki jih sprejemajo sodniki v okviru izvrševanja sodne funkcije. V takem primeru se sodno varstvo zagotavlja v postopku odločanja za to pristojnega sodišča, presoja zakonitosti njegovih odločitev pa v postopkih s pravnimi sredstvi in ne s tožbo v upravnem sporu. Navedeno velja tudi v obravnavani zadevi, kjer se izpodbija zakonitost dejanja, opravljenega v okviru predkazenskega postopka na podlagi odredbe preiskovalne sodnice. V takem primeru se sodno varstvo zagotavlja v tem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - periodični dohodki
Kadar je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta, upoštevaje prvi odstavek 21. člena ZSVarPre, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnik ni nikoli vložil ne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD in tudi nikoli ni vložil prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje enega izmed taksativnih zakonskih pogojev iz 1. alineje 2. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 2. člena ZPŠOIRSP, ki bi morali biti za ugoditev njegovi prošnji kumulativno izpolnjeni.
parcelacija - predlagatelj postopka - cesta - kategorizirana javna cesta - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma v postopku razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pravnomočna sodba
Dejanske okoliščine, ki se nanašajo na tožnikov zaslužek oziroma njegovo premoženje, so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se kot takšne štejejo za resnične. V konkretnem primeru ni videti ovire za to, da se sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, tako kot tudi ni videti ovire za to, da je organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za izkazane. Dokazovanje porabe teh sredstev (torej sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem v višini najmanj 80.000,00 EUR), pa po presoji sodišča tudi ni na strani organa, saj takega vpogleda organ v tožnikovo ravnanje nima in ga ne more imeti, temveč je dokazno breme na tožnikovi strani. Tožnik pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ni povedal ničesar in tudi ni ponudil nobenega dokaza v tej smeri.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - nova dejstva in dokazi - tožbena novota
V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Navedeno pomeni, da so navedbe v zvezi z obveznostjo preživljanja mladoletnega otroka in žene nedovoljena dejstva, ki jih sodišče ob ugotovitvi, da bi jih tožnik lahko uveljavljal že pred izdajo izpodbijane odločbe, saj je bil k temu pozvan z dopisom organa, ne more upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - socialni spor
Tožnik želi dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o združitvi dveh zadev iz naslova dodelitve enkratne denarne pomoči in socialnega posojila pri centru za socialno delo. Gre torej za socialni spor, za katerega je po 5. točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno Delovno in socialno sodišče. To pa pomeni, da za opravo nadaljnjih dejanj tožeče stranke v tem upravnem sporu ni razumne podlage, kar je eden od razlogov za zavrnitev brezplačne pravne pomoči po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspehe
Negativni pogoj za zavrnitev vloge po 24. členu ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem pa je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.