denacionalizacija - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - zatrjevanje kaznivega dejanja - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka
Zatrjevano kaznivo dejanje mora biti v vzročni zvezi z izdano dokončno odločbo, ki je predmet obnove. Kaznivo dejanje mora vplivati na ugotovitev dejanskega stanja, na katerega je organ oprl svojo odločbo.
V konkretni zadevi je bil davek delno plačan, zaradi česar je z izpodbijano odločbo delno ustavljena davčna izvršba. Po presoji sodišča niso utemeljeni tožnikovi ugovori, da je davčni organ napačno štel, da je delno plačilo prejel 26. 8. 2014, saj bi moral upoštevati datum 10. 6. 2014, zaradi česar naj bi bil znesek, upoštevajoč nepravilno izračunane obresti, ki ga še dolguje tožnik, določen napačno. Davek je plačan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, kar določa tudi 92. člen ZDavP-2. Zato davčni organ ni imel podlage, da bi navedene obresti računal od drugega datuma, na katerega se sklicuje tožnik.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - upoštevanje dodatnega strokovnega dela
Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem zadevi tožena stranka zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožnica, to pozvala, naj ji predloži program posveta in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezni referent, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tudi če bi držale tožnikove navedbe o tem, da gradnja na zemljiščih ni mogoča, kar pa v upravnem postopku ni bilo izkazano, tega prvostopenjski organ kot drugostopenjski organ nista mogla upoštevati, dokler je v veljavi predpis, ki tožnikova zemljišča uvršča med stavbna zemljišča.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje - poskusi vračanja
Tožnica je območje Republike Slovenija prostovoljno zapustila ob koncu julija 1991 in torej ni odšla zaradi izbrisa, kot zatrjuje, kasneje pa se, kot je sama povedala, ni več vračala, oziroma so ji bili izdani vizumi le zaradi obiska v letih 2007 do 2009.
mednarodna zaščita - zapustitev države - umik tožbe
Dne 15. 5. je sodišče prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri le-ta navaja, da glede na to, da je tožnik zapustil Slovenijo, pri tožbi ne vztraja več in jo umika. Ker tožeča stranka tožbo umika, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek s tožbo in z začasno odredbo, za katero z ozirom na umik tožbe ne izkazuje več pravnega interesa, ustavilo.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje - poskusi vračanja
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da je bil tožnik, ko je zapustil območje Republike Slovenije, še otrok in je zato v postopku glede okoliščin odhoda in razlogov za to, da se družina kasneje ni več vrnila, upoštevala razloge njegovih staršev.
odvzem orožja - zanesljivost imetnika orožja - prekršek - pogoj zanesljivosti
Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se, med drugim, kaže v njegovi pravilni in strokovni hrambi, česar pa tožnik, glede na to, da je bil z pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve prvega in drugega odstavka 25. člena ZOro-1 in glede na okoliščine, ugotovljene ob zasegu orožja, po mnenju sodišča ni izpolnjeval in kar je, ne glede na dodatno ugotovljene okoliščine nasilnega ravnanja tožnika in okoliščine, v katerih je živel, že zadosten razlog za izrek ukrepa odvzema orožja in orožnih listin po 58. členu ZOro-1.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik na območju Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZRTVS-1 plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.
ZKme-1 člen 54, 57. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - znižanje izplačil - obrazložitev odločbe
Na podlagi skope obrazložitve ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katere postavke iz vloge za odobritev sredstev in katere postavke iz zahtevka za izplačilo sredstev je Agencija primerjala in upoštevala pri izračunu znižanja izplačila.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - nova dejstva in dokazi - tožbena novota
V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Navedeno pomeni, da so navedbe v zvezi z obveznostjo preživljanja mladoletnega otroka in žene nedovoljena dejstva, ki jih sodišče ob ugotovitvi, da bi jih tožnik lahko uveljavljal že pred izdajo izpodbijane odločbe, saj je bil k temu pozvan z dopisom organa, ne more upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspehe
Negativni pogoj za zavrnitev vloge po 24. členu ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem pa je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - prostorski izvedbeni akt - namenska raba prostora - zelene površine
Občina v svojih prostorskih aktih lahko določi podrobnejšo namensko rabo prostora, ki zajema med drugim tudi območja stanovanj ter območja zelenih površin, in se lahko območja zelenih površin nahajajo tudi znotraj naselij oz. območja stavbnih zemljišč, torej območij, ki so v okviru predvidene splošne namenske rabe namenjena stanovanjskim gradnjam.
Tekstualni in grafični del prostorskega izvedbenega akta predstavljata celoto, ki določa med drugim tudi merila in pogoje za graditev objektov glede na njihovo lego. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je v grafičnem delu PUP obravnavano zemljišče opredeljeno kot območje parka oziroma zelenih površin naselja, gradnja predvidenih stanovanjskih objektov ni skladna s prostorskim aktom, ne glede na to, da to izrecno ne izhaja tudi iz njegovega tekstualnega dela.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pravnomočna sodba
Dejanske okoliščine, ki se nanašajo na tožnikov zaslužek oziroma njegovo premoženje, so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se kot takšne štejejo za resnične. V konkretnem primeru ni videti ovire za to, da se sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, tako kot tudi ni videti ovire za to, da je organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za izkazane. Dokazovanje porabe teh sredstev (torej sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem v višini najmanj 80.000,00 EUR), pa po presoji sodišča tudi ni na strani organa, saj takega vpogleda organ v tožnikovo ravnanje nima in ga ne more imeti, temveč je dokazno breme na tožnikovi strani. Tožnik pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ni povedal ničesar in tudi ni ponudil nobenega dokaza v tej smeri.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspehe
Zadeva, za katero želi tožnica doseči odobritev brezplačne pravne pomoči, je že pravnomočno zaključena. Zato se sodišče strinja z organom brezplačne pravne pomoči, da je zadeva nerazumna, saj nadaljevanje tega postopka ni več mogoče.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnik kot investitor nelegalne gradnje z njeno odstranitvijo ne bo protipravno posegel v lastninsko pravico lastnika navedenega zemljišča.
Prvostopenjska odločba je nezakonita, ker je bilo, poleg bistvenih kršitev 8. in 10. člena ZUP, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju drugega odstavka 28. člena ZEN zaradi nepravilnega zastopanja tožnice v upravnem postopku, kršeno načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP, skladno s katerim organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba podatkov - dolžnost obveščanja
Neutemeljeno tožeča stranka ugovarja dejstvu, da ni dolžna vrniti stroškov za brezplačno pravno pomoč. Po določbi 43. člena ZBPP je namreč upravičenec, ki ne sporoči spremembe v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedel, dolžan povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemeljski izkop - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe
Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki sta ga v postopku predložili tudi tožnici, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav z parcelno št. zdaj neobstoječe parcele), je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako, da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnici v tem primeru ne navajata, da bi bilo kakor koli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem.