izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnik ni nikoli vložil ne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD in tudi nikoli ni vložil prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje enega izmed taksativnih zakonskih pogojev iz 1. alineje 2. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 2. člena ZPŠOIRSP, ki bi morali biti za ugoditev njegovi prošnji kumulativno izpolnjeni.
Priznanje odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč je po tretjem odstavku 42. člena ZDen možno, če je med upravičencem in zavezancem za dodelitev nadomestnih zemljišč sklenjen sporazum.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja - poseg na tuja zemljišča
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da se je imel tožnik možnost seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so bile v predmetni zadevi pomembne za odločitev.
ZBPP člen 14. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1. ZDoh-2 člen 21, 21/1, 21/1-3.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina
Kolikor ima organ prav, da tožnica prejema nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, organ pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ni pravilno uporabil določbe 14. člena ZBPP, v povezavi z 12. členom ZUPJS, saj se na podlagi tretje točke 1. odstavka 21. člena ZDoh-2 dohodnine ne plača od nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Posledično to pomeni, da navedenega nadomestila pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice organ ne bi smel upoštevati.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - socialnovarstveni prejemki
Organ je na podlagi zahteve tožnika, glede na ugotovljeno dejansko stanje, lahko zavrnil zahtevo za oprostitev, ker je ugotovil, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Navedeno je dejanska podlaga za zavrnitev oprostitve. Organ ni bil pooblaščen na podlagi določb ZRTVS-1, da ugotavlja slabo socialno stanje tožnika širše in na podlagi drugih dokazil izven podlag, določenih v ZRTVS-1.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izvorna država - pripadnost določeni družbeni skupini - prosilec iz afganistana - preganjanje zaradi veroizpovedi - največja otrokova korist
Tožena stranka je do polnoletnosti tožniku priznala subsidiarno zaščito in v primeru vrnitve v Afganistan kot polnoletnik v vsakem primeru več ne bi spadal v kategorijo posebne družbene skupine - otrok brez staršev. Tožena stranka pa ni mogla tožniku podeliti statusa begunca, saj v Afganistanu glede na to, da je bil star komaj eno leto, ko ga je zapustil, ni mogel biti preganjan, pa četudi so bili preganjani njegovi starši.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
V obravnavanem primeru, ko ima tožeča stranka po sodni poravnavi zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet razdelitve, do celotnega izplačila zneska, ni mogoče z ustrezno verjetnostjo sklepati, da je osumljenec sklenil poravnavo z goljufivim namenom pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Zadeva, v zvezi s katero tožeča stranka prosi za brezplačno pravno pomoč, zato nima verjetnega izgleda za uspeh.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj dejstvo, da tožnik v postopku ni predložil nobenih listinskih dokazil, po presoji sodišča (še) ne zadostuje za zaključek, da ni izkazal poskusov vračanja. Še posebej glede na med strankama nesporno dejstvo, ki izhaja tudi iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa, in sicer iz zapisnika o zaslišanju priče "da je tožnik v letih 1994 do 1998 prihajal večkrat na leto na obisk in pri njih prespal/.../ lahko da je v Sloveniji bival tudi pri drugih prijateljih in znancih“. Navedeno posledično nakazuje tudi očitno protislovje z zaključkom tožene stranke, da dejansko življenje v RS ni izkazano za obdobje od maja 1997 do maja 2002.
upravni spor - stvarna pristojnost - občinska denarna pomoč
Iz tožbenih navedb in listin, priloženih k tožbi izhaja, da tožeča stranka ugovarja odločitvi upravnega organa prve stopnje, da ni upravičena do enkratne občinske socialne pomoči. Gre torej za spor v zvezi z upravičenostjo do socialnega prejemka, o katerem pa je v skladu z določbo točke 5b) 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) pristojno odločati socialno sodišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - periodični dohodki
Kadar je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta, upoštevaje prvi odstavek 21. člena ZSVarPre, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - rekonstrukcija daljnovoda - varovalni pas javne infrastrukture
Lastnik zemljišča je na celotnem varovalnem pasu omejen z razpolaganjem, zato ni razloga za drugačno obravnavanje dela varovalnega pasu, ki je potreben za gradnjo in obratovanje objekta od dela, ki to ni. Enako ni razloga za drugačno obravnavanje dela zemljišča varovalnega pasu, ki leži na koridorju kablovoda, od ostalega dela varovanega pasu. V obeh primerih gre za omejitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je po 69. členu Ustave v primeru, ko ne pride do drugačnega dogovora, dopustna le proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.
sklep o davčni izvršbi - pritožba - rok za vložitev pritožbe
V skladu z drugim odstavkom 157. člena ZDavP-2 je zoper sklep o davčni izvršbi možno vložiti pritožbo v 8 dneh od njegove vročitve. S tem je bila tožeča stranka seznanjena s poukom o pravnem sredstvu. Ker je pravica do pritožbe časovno omejena z rokom za pritožbo, ki znaša 8 dni (ki se šteje od dneva vročitve pisnega sklepa o davčni izvršbi) je pritožba, ki je vložena oz. poslana po pošti po preteku 8 dnevnega roka prepozna in jo je upravni organ dolžan zavreči.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - prijava prebivališča
Pogoj za petletno oprostitev plačevanja NUSZ je po zakonski ureditvi nakup ali gradnja stanovanja ali stanovanjske hiše ter plačilo stroškov urejanja stavbnega zemljišča, pri čemer doba petletne oprostitve začne teči z vselitvijo. Zakon torej ne pogojuje petletne oprostitve plačila NUSZ s prijavo (stalnega ali začasnega) prebivališča po ZPPreb, kot to razloguje organ, temveč mora zavezanec izkazati ''le'' vselitev. Zato pa tudi ni mogoče kot edino pravno relevantno dejstvo upoštevati podatka, pridobljenega iz uradne evidence Centralnega registra prebivalcev, saj se lahko to dejstvo (torej dejstvo vselitve) dokaže tudi s kakšnim drugim dokazom.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZFPPIPP člen 114, 114/1. - člen 7, 7/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravna stvar - ugovor zoper oceno - stečajni upravitelj - zavrženje tožbe
Oceno o neuspešnem opravljanju pisnega izpita je sprejela komisija, sestavljena iz strokovnjakov pravne in ekonomske znanosti. Navedena komisija oceni pisne naloge na podlagi strokovne presoje, tako da pri navedenem ne gre za uporabo pravne norme v konkretnem primeru. Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja znanosti in stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah.
Enako po presoji sodišča velja tudi za ugotovitev, da se tožniku zaradi neuspešno opravljenega pisnega dela izpita ne dovoli pristop na ustni del strokovnega izpita.
ZMZ-1 člen 97. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito člen 9, 10. ZUPJS člen 12.
mednarodna zaščita - denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu - lastna sredstva osebe - štipendija
V konkretni zadevi je zadevi je pomembno, da tožeča stranka ni zatrjevala in tudi ni poskusila dokazati, da je do nakazila zaostalih štipendij prišlo zaradi nedopustne zamude v izplačilih štipendije, zaradi katere tožniki ne bi smeli biti na slabšem glede upravičenosti do denarnega nadomestila. Tožnica je svoj zahtevek za dodelitev denarnega nadomestila vložila osebno dne 1. 2. 2017, kar med strankama ni sporno, zato je tožena stranka pravilno upoštevala med lastnimi dohodki družine tudi izplačane dohodke iz naslova štipendij, vključno z dohodki, ki jih je tožničina družina iz naslova zaostalih štipendij za preteklo šolsko leto 2015/2016, prejela izplačane v mesecih november in december 2016 ter januar 2017, to je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožničinega zahtevka z dne 1. 2. 2017.
parcelacija - predlagatelj postopka - cesta - kategorizirana javna cesta - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma v postopku razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspehe
Negativni pogoj za zavrnitev vloge po 24. členu ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem pa je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - prostorski izvedbeni akt - namenska raba prostora - zelene površine
Občina v svojih prostorskih aktih lahko določi podrobnejšo namensko rabo prostora, ki zajema med drugim tudi območja stanovanj ter območja zelenih površin, in se lahko območja zelenih površin nahajajo tudi znotraj naselij oz. območja stavbnih zemljišč, torej območij, ki so v okviru predvidene splošne namenske rabe namenjena stanovanjskim gradnjam.
Tekstualni in grafični del prostorskega izvedbenega akta predstavljata celoto, ki določa med drugim tudi merila in pogoje za graditev objektov glede na njihovo lego. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je v grafičnem delu PUP obravnavano zemljišče opredeljeno kot območje parka oziroma zelenih površin naselja, gradnja predvidenih stanovanjskih objektov ni skladna s prostorskim aktom, ne glede na to, da to izrecno ne izhaja tudi iz njegovega tekstualnega dela.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnik kot investitor nelegalne gradnje z njeno odstranitvijo ne bo protipravno posegel v lastninsko pravico lastnika navedenega zemljišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pravnomočna sodba
Dejanske okoliščine, ki se nanašajo na tožnikov zaslužek oziroma njegovo premoženje, so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se kot takšne štejejo za resnične. V konkretnem primeru ni videti ovire za to, da se sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, tako kot tudi ni videti ovire za to, da je organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za izkazane. Dokazovanje porabe teh sredstev (torej sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem v višini najmanj 80.000,00 EUR), pa po presoji sodišča tudi ni na strani organa, saj takega vpogleda organ v tožnikovo ravnanje nima in ga ne more imeti, temveč je dokazno breme na tožnikovi strani. Tožnik pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ni povedal ničesar in tudi ni ponudil nobenega dokaza v tej smeri.