inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja - poseg na tuja zemljišča
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da se je imel tožnik možnost seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so bile v predmetni zadevi pomembne za odločitev.
dohodnina - davčni inšpekcijski nadzor - nova dejstva - sklep o obnovi postopka - zaslišanje stranke - zaslišanje priče - seznanitev z listino
Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi bili tožniku komisijski listi kljub njegovi izrecni zahtevi v tem postopku predloženi, čeprav gre za pomemben dokaz, na katerega je tožena stranka oprla zaključek o prejemu gotovine s strani B.B. Poleg tega tožena stranka ni izvedla predlaganega dokaza z izvedencem oziroma dokaznega predloga ni obrazloženo zavrnila, kolikor je menila, da je nepotreben, nerelevanten oziroma neprimeren. Tožnik namreč zatrjuje, da dohodkov, ki so predmet obdavčitve, sploh ni prejel ter da so podpisi na listinah, ki prejem denarja potrjujejo (komisijski listi), ponarejeni. Gre torej za ključne okoliščine oziroma dokaze v zvezi s prejemom gotovine, zato bi tožnik moral biti z njimi neposredno seznanjen v obnovljenem postopku.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - nabava nepremičnin - prenos lastninske pravice na nepremičninah
Obveznost obračuna in plačila DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno oziroma, ko je bila storitev opravljena (prvi odstavek 33. člena ZDDV-1) oz. ko je izpolnjen prvi od predhodno navedenih pogojev. Dejansko opravljena dobava blaga je tako eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Nacionalno sodišče mora v skladu z nacionalnimi dokaznimi pravili opraviti splošno presojo vseh elementov in okoliščin dejanskega stanja zadeve in ugotoviti ali ima družba pravico do odbitka vstopnega DDV. Le če iz te presoje izhaja, da je bila dobava blaga dejansko izvedena in da je družba to blago dejansko uporabila za potrebe svojih obdavčljivih dejavnosti, ji potem pravice do odbitka vstopnega DDV ni mogoče zavrniti.
ZFPPIPP člen 296. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 39/4. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90.
DDV - popravek obračuna - dokazno breme - stečajni postopek - prijava terjatve v stečaj - rok za prijavo terjatve - ugotovitev obstoja terjatve - dokazovanje
V zvezi z obračunom DDV za avgust 2014 po presoji sodišča ni utemeljeno tožbeno stališče, da v tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 prijava terjatve v stečajnem postopku ni določena. Res je sicer, da je prijava terjatve v tem odstavku ni izrecno predpisana, je pa izrecno predpisana v določbi četrtega odstavka tega člena, ki je glede na tretji odstavek (ne glede na prejšnji odstavek) specialna le v pogledu možnosti popravka (zmanjšanja) davčne osnove že pred zaključkom stečaja. Tretji in četrti odstavek 39. člena ZDDV-1 torej obravnavata isti primer - popravek davčne osnove v primeru stečajnega postopka, zato po presoji sodišča tudi ni mogoče govoriti o zapolnjevanju pravnih pravil z zakonsko oziroma posamično analogijo.
Po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 lahko popravi znesek obračunanega DDV tudi davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra. Da je mogoče popraviti DDV zgolj za terjatve, ki obstajajo v trenutku izbrisa, ne more biti dvoma, pač pa iz zakona, drugače kot meni tožena stranka, ne sledi, da bi bil zavezanec do popravka upravičen le v primeru aktivne izterjave terjatve pred izbrisom dolžnika iz sodnega registra. Zahtevki za izpolnitev obveznosti po izdanem računu so zato lahko le eno od sredstev za dokazovanje zatrjevanega obstoja terjatve v trenutku izbrisa. Breme dokazovanja obstoja terjatve je na davčnem zavezancu. Terjatev se dokazuje s knjigovodskimi listinami, zahteva za predložitev dodatnih dokazov o nastanku terjatve in o njenem obstoju pred izbrisom dolžnika, pa je po presoji sodišča utemeljena le v primeru, če zavezanec zaradi okoliščin, ki utemeljujejo dvom v resničnost in obstoj terjatve, s predloženimi listinami ne prepriča. Presoja listin, ki jih je kot dokaz predložila tožeča stranka, pa v davčnem postopku zaradi zavzetega pravnega stališča sploh ni bila opravljena.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodki iz delovnega razmerja - prejemki v blagu - vrednost blaga - obrutenje - premoženjska korist
Tožnik je v letu 2002 izvedel 67,43 % vseh stornacij oziroma tistih, kjer je izkazana količina nič, in je v poslovni enoti na F. izkazal celo 93,66 % celotnega vrednostnega obsega navedenih stornacij. Z izkazovanjem stornacij prometa po blagajni, kar dejansko predstavlja vračilo blaga, ki ni nikjer dokumentirano in dokazano, pa je bila dejansko znižana vrednost opravljenega prometa v trgovini in potrebni znesek gotovine, ki bi moral biti položen na blagajno in ob koncu dneva na žiro račun. Izdano blago je bilo izknjiženo iz zalog, kar pomeni, da je bilo odpremljeno osebam, ki so izvajale stornacije, ali drugim pravnim ali fizičnim osebam. Ugotovljeno je bilo, da je zavezanec na posameznih računih, izdanih na blagajni, izkazoval fiktivne stornacije blaga, obenem pa je bilo na istih računih, na katerih so bile stornacije, zaračunano drugo blago, ki pa je bilo prav tako izdano iz trgovine in izknjiženo iz zalog. Blago, ki je bilo izdano iz poslovalnice, je bilo dejansko nabavljeno in zaračunano, medtem ko blago, ki naj bi bilo vrnjeno, dejansko ni bilo vrnjeno.
izvrševanje kazenskih sankcij - prekinitev prestajanja kazni - zdravstveni pregled - ponarejeni dokumenti - poziv na prestajanje kazni zapora
Predmet upravnega spora v obravnavani zadevi ni odločitev o prekinitvi prestajanja kazni zapora na podlagi prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, temveč odločitev, da se je tožnik dolžan vrniti na prestajanje zaporne kazni, ker so prenehali razlogi, ki so utemeljevali pozitivno odločitev o prekinitvi prestajanja kazni. Odločitev temelji na petem odstavku 82. člena ZIKS-1, po katerem pokliče direktor zavoda obsojenca takoj na prestajanje kazni, ne glede na rok, do katerega mu je bila prekinitev dovoljena, če se med trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila prekinitev dovoljena, ali če obsojenec prekinitev kazni zlorabi. Pravno relevantna za odločitev v tej zadevi so torej dejstva, ki so kot taka določena v petem odstavku 82. člena ZIKS-1, ta pa so v razlogih izpodbijane odločbe ugotovljena in z navedenimi dokazi zadostno izkazana.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila 21. 9. 2010 izdana odločba, s katero je bila etažnim lastnikom v roku 60 dni naložena obveznost sanacije dimovodne naprave, ki teče skozi stanovanje št. 25, ter vseh poškodovanih delov dimnika (tuljave, ometov, dimniških vrat dimniške kape oziroma dimniške strehe). Prav tako v zadevi ni sporno, da je bil 22. 9. 2014 izdan sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil 1. 10. 2014, tako kot to določa 125. člen SZ-1, vročen upravniku, družbi B. d.o.o., podružnica C., v katerem je bil določen 4 mesečni naknadni rok za izpolnitev obveznosti. Navedeni sklep je tako postal izvršljiv 2. 2. 2015. Prav tako v zadevi ni sporno, da ukrep ni bil izvršen, torej so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa o denarni kazni.
Tožnica je kot pravna naslednica, prevzela postopek v stanju, kakršen je bil v času smrti Č.Č., listine upravnega spisa pa izkazujejo, da je prvostopenjski organ tožnici omogočil vpolged v listine upravnega spisa, torej seznanitev s stanjem zadeve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - kršitev pravil postopka
Ker je tožena stranka z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi uradnih podatkov. V odgovoru na tožbo toženka sicer dodatno pojasnjuje svojo odločitev in vsebinsko odgovarja na tožbene navedbe, vendar pa s tem ne more odpraviti pomanjkljivosti postopka. Sam odgovor na tožbo tudi ni sestavni del odločbe in ga sodišče zato pri presoji izpodbijane odločbe ne more upoštevati.
tožba zaradi molka organa - molk drugostopenjskega organa
Razlogi, zaradi katerih je prišlo do prekoračitve roka, ki jih organ druge stopnje v odgovoru na tožbo navaja, po presoji sodišča molka organa ne opravičujejo, zato jih sodišče zavrača kot neutemeljene. V obravnavanem primeru je tožena stranka sporno pritožbo s spisom sprejela v reševanje 13. 10. 2016, vse do izdaje te sodbe pa njej ni odločila.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - navidezni pravni posel - ustvarjanje navidezne izgube - povezane osebe - nakup nepremičnine
V konkretnem primeru se za posli nakupa in prodaje poslovnega deleža skriva posel prodaje nepremičnin povezani ciprski družbi. Iz ugotovitev v postopku izhaja, da je tožnik plačal kupnino na račun prodajalca, zaradi česar je bilo prodajalcu nedvomno jasno, da pri nakupu nepremičnin sodeluje tožnik. Tožnik je s tem, ko je posel nakupa nepremičnine za povezano družbo izpeljal preko nakupa in prodaje poslovnega deleža družbe L. d.o.o. ustvaril izgubo in izkazal finančne odhodke, ki so zniževali davčno osnovo tožnika. Cilj transakcij, ki so potekale med povezanimi osebami, je bil pridobitev nepremičnine za družbo M. Pravilen je zaključek, da je z vidika tožnikovega poslovanja brez ekonomske vsebine posel nakupa in prodaje poslovnega deleža, v okviru katerega je navidezno ustvaril izgubo, da je izkazal odhodke in s tem bistveno nižjo davčno osnovo za obračun DDPO.
odpis dolga - nepopolna vloga - poziv za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Ne glede na to, da je tožnik v prošnji določno predlagal odpis dolga, ki je pravna situacija, navedena v tretjem odstavku 77. člena ZJF in po kateri sam kot dolžnik ne more predlagati odpisa dolga, bo moral upravni organ v skladu s členom 67 ZUP in v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZUP, ki določa varstvo pravic stranke in varstvo javnih koristi (uradna oseba opozori stranko na uveljavitev kakšne pravice), tožnika pozvati k dopolnitvi vloge in le-to v skladu z drugim odstavkom tega člena obravnavati kot (ne)popolno vlogo, o kateri bo procesno ali v nadaljevanju vsebinsko odločil.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavna odločba - učinek ustavne odločbe - zahteva za vračilo davka
Z zahtevo za vračilo davka je mogoče zahtevati vračilo le tistega davka, ki ga zavezanec ni bil dolžan plačati, koliko davka je dolžan plačati, pa je razvidno iz odmerne odločbe. Ker je v obravnavanem primeru odmerna odločba postala pravnomočna, iz knjigovodske kartice zavezanca pa je razvidno, da ta ne izkazuje preplačila, zahtevku za vračilo davka ni bilo mogoče ugoditi. Podlaga za ugoditev zahtevku tožnika bi bila lahko podana le v 97. členu ZDavP-2, vendar iz podatkov spisa nesporno izhaja, da pogoji za vračilo davka po omenjeni zakonski določbi niso bili izpolnjeni in je zato odločitev davčnih organov pravilna.
ZDoh-2 člen 95, 105, 105/1, 105/3, 105/3-11. ZUreP-1 člen 105, 108.
dohodnina - odsvojitev kapitala - razlastitev - prenos nepremičnin iz naslova razlastitve - z razlastitvijo povezani stroški - stranski stroški - odškodnina - davčna osnova
Tožnik kot razlaščenec je s prejetim zneskom 656.050,30 EUR, vrednostjo nadomestne nepremičnine v znesku 7.242,24 EUR in zgrajenim nadvozom čez avtocesto, prejel popolno odškodnino v smislu določil ZUreP-1. Znesek 1.000.000,00 EUR, ki ga je tožnik prejel, po mnenju sodišča ne pomeni pravno priznane škode, ki jo je utrpel tožnik, saj gre, kot izhaja iz vse podatkov spisa, za škodo, ki naj bi nastala pravni osebi B. d.o.o., ki pa svoje upravičenosti v skladu s 108. členom ZUreP-a ni izkazala.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 127a.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - prošnja za podaljšanje roka - prekluzivni rok
Upravičenec lahko na ARSKTRP pošlje največ en utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, ki se nanaša na podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev. Glede na to, da navedena uredbina določba določno navaja, da lahko upravičenec vloži: ''največ en utemeljen obrazložen zahtevek'', so neutemeljeni vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na možnost podaljšanja roka za vložitev tudi drugega zahtevka, ker po mnenju tožnice naj ne bi šlo za prekluzivne roke, temveč za procesne roke, ki jih uradna oseba lahko podaljša. Sodišče še pojasnjuje, da je bila tudi sicer tožničina vloga oziroma zahteva za podaljšanje roka za vložitev drugega zahtevka že s prej navedeno pravnomočno odločbo zavrnjena (točka 9 izreka) in bi lahko tožnica takšne ugovore uveljavljala samo v tem postopku.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - račun - obvezne sestavine računa
Računi, ki jih je v juniju in juliju 2015 tožniku izdala družba A. d.o.o., ne vsebujejo zakonsko predpisanih sestavin iz 82. člena ZZDV-1 in tako posledično tožnik ne izpolnjuje drugega zakonsko določenega pogoja, navedenega v obrazložitvi te sodbe. Ker tožnik ne razpolaga z ustreznimi računi, mu ne gre pravica do odbitka DDV, ki jo je uveljavljal na podlagi teh računov.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanje in da druge okoliščine dokazuijejo, da je osebnostno urejen.
Sodišče ugotavlja, da je bil postopek izveden skladno z določbami ZZ in ZUJIK, zato zavrača tožbeni ugovor, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata.
DDV - odmera DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna osnova - znižanje davčne osnove - dobropis - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pomanjkljivi oziroma vsaj nekonsistentni pa so tudi tisti razlogi druge stopnje, s katerimi organ druge stopnje utemelji odločitev v pravnem pogledu. V tem delu pritožbeni organ po eni strani pravilno navaja, da je pravna podlaga za izpodbijano odločbo v drugem odstavku 39. člena ZDDV-1, medtem ko se v nadaljevanju, ne da bi pojasnil zakaj, ukvarja s citiranjem in razlago tretjega odstavka iste zakonske določbe, ki predstavlja tako v pravnem kot v dejanskem pogledu povsem drugo podlago za odločitev.
davek od dohodkov pravnih oseb - prevzemna družba - prenosna družba - delitveni načrt - obračun - ustanovitev nove gospodarske družbe
Z izpodbijano odločbo je bil tožniku odmerjen DDPO za obdobje od 12. 11. 2012 do 31. 12. 2012, kar nesporno izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Iz obrazložitve pa tudi jasno izhaja, da je z vpisom oddelitve v Sodni register 12. 11. 2012 tožnik kot pravna oseba pridobil svojo pravno subjektiviteto. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, je pravna oseba lahko nosilec pravic in obveznosti in s tem tudi davčni zavezanec šele z vpisom v Sodni register. Glede na to, da je finančni organ preverjal poslovanje tožnika kot novo-ustanovljene družbe v postopku oddelitve v skladu z določbami 623. člena do 638. člena ZGD-1 in ZDavP-2, pa je po presoji sodišča pravilno upošteval tudi obdobje od obračunskega dneva oddelitve (30. 6. 2012) do vpisa oddelitve v Sodni register (12. 11. 2012), saj je v tem obdobju prenosna družba (A. d.o.o.) vodila računovodstvo tudi za tožnika po ločenih računovodskih evidencah. Določba četrtega odstavka 365. člena ZDavP-2 pa opredeljuje način predlaganja davčnega obračuna v primeru oddelitev z ustanovitvijo nove družbe.
ZRRD člen 15. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 1, 2, 75, 86, 86/1, 86/2, 87.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocenjevanje projekta - strokovna komisija
Tožnikov projekt ni bil izbran zato, ker se glede na doseženo število točk ni uvrstil dovolj visoko, in ne zato, kot želi prikazati tožnik v tožbi, zaradi nepravilnega dela strokovne komisije.