pravdni stroški v nepravdnem postopku - postopek za določitev meje - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - skupni stroški postopka
Postopek sta po krivdi povzročili predlagateljici, ki se nista strinjali z mirno in dokončno urejeno mejo v upravnem postopku. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je mogoče sodni postopek za ureditev meje predlagati tudi v primeru, če je meja v katastrskem postopku že urejena, zaradi česar ni mogoče govoriti o krivdi, kar da ne vpliva na odločitev o stroških, velja za stroške vsake stranke (tiste iz prvega odstavka 35. člena ZNP). Za skupne stroške pa 139. člena ZNP izrecno določa, da lahko sodišče o njih odloči tudi upoštevajoč krivdo posameznega udeleženca za nastanek spora o meji.
SZ-1 člen 105. ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2.
najemna pogodba - službeno stanovanje - neprofitna najemnina - profitna najemnina - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje najemnega razmerja - višina uporabnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - spor majhne vrednosti
Toženec službeno stanovanje uporablja brez pravnega naslova, zato tožnica utemeljeno zahteva od toženca plačilo profitne najemnine.
zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - pooblaščenec
V zemljiškoknjižnem postopku mora v primeru, ko je ugovor vložen po pooblaščencu (za udeleženca S. Š. in V. M. Š. ga je vložil sin A. Š.), biti pooblaščenec odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi ugovora, sicer ni dovoljen.
ZPP člen 116, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 69, 69/2, 74, 74/1, 80.
izvedba naroka - vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - upravičenost za zastopanje - pooblastilo po zaposlitvi - ustni dogovor - naknadna odobritev pravnega posla - spor majhne vrednosti - protispisnost - nasprotje v razlogih sodbe - grajanje dokazne ocene
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da iz podatkov AJPES-a izhaja, da v oktobru 2015, ko naj bi prišlo do sklenitve spornega ustnega dogovora, J. H. ni bil več zakoniti zastopnik tožene stranke, in njegov zaključek, da je bil slednji pooblaščen za sklepanje poslov, se medsebojno ne izključujeta. Navedena oseba bi namreč pooblastilo za sklepanje tovrstnih poslov lahko imela npr. tudi po zaposlitvi.
Če je zakonita zastopnica tožene stranke B. J. dopuščala, da se je ustni dogovor izvajal, je posel, za katerega se je dogovoril J. H., vsaj odobrila. Četudi H. ni imel upravičenosti za zastopanje tožene stranke, je sporna pogodba toženo stranko zavezovala zaradi odobritve.
Tožena stranka pod pretvezo protispisnosti izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
gospodarski spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - potni stroški pooblaščenca
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi. Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se dodatni stroški naložijo v plačilo nasprotni stranki. Sodišče druge stopnje meni, da okoliščine obravnavanega primera prisojo tovrstnih stroškov utemeljujejo.
ZZVZZ člen 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 43/1, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pravico do zdraviliškega zdravljenja na stacionaren način je glede na določbo 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravil) mogoče priznati le, če je podano katero od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu Pravil in če zdraviliško zdravljenje zagotavlja izpolnitev vsaj še enega od pogojev iz drugega odstavka 44. člena Pravil. Vsaj eno od bolezenskih stanj, določeno v 45. členu Pravil in vsaj eden od pričakovanih rezultatov zdraviliškega zdravljenja morata biti izpolnjena kumulativno, sicer pravice do zdraviliškega zdravljenja ni mogoče priznati.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/3, 46, 51, 51/1.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - specificirani stroškovnik - zahtevnost izvedenskega dela - kriteriji za oceno zahtevnosti
Priglašene nagrado je izvedenec opredelil za vsako posamezno opravilo (študij spisa in izdelava mnenja) le zneskovno, ne pa tudi po obsegu ali težavnosti.
Glede na to, da je bilo izvedencu med drugim naloženo, (1) naj odgovori tudi na pravna vprašanja, kar je naloga sodišča in (2) naj opozori sodišče na morebitna druga ugotovljena dejstva in okoliščine, za katere meni, da so pomembna pri obravnavani nezgodi, kar je naloga pravdnih strank, saj to spada v trditveno podlago, pritožbeno sodišče predmetnega mnenja ne more ovrednotiti kot zahtevnega. Ne nazadnje v njem ni citirana nobena literatura, ne vsebuje sklicevanja na nobeno strokovno stališče, izvedenec pa niti ogleda kraja nezgode ni opravil.
Prostovoljna izjava policiji, ki ni dana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je sicer dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih dokazov, vendar le, kadar sum še ni skoncentriran na osebo, ki izjavo podaja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016155
ZDR-1 člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1, 25.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnega delovnega okolja - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - napotitev na delo v tujini
V obravnavani zadevi je podano protipravno ravnanje tožene stranke. Ta je opustila dolžnost zagotoviti tožniku varno opravljanje dela na delovišču v tujini. Glede na to, da je šlo za delovišče, na katerem je delo opravljalo hkrati več delodajalcev, je opustila dolžnost sklenitve pisnega sporazuma o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in določitve delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen ZVZD). Ni določila navodil za varno delo, ki ga je opravljal tožnik, s pomočjo katerega bi tožnika obvestila o varnem načinu dela.
Ob ugotovitvah, da je tožnik zgolj sledil navodilom za delo, in da ni samovoljno polagal lesenih letev pod konstrukcijo, temveč je bilo to njegova naloga, tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti za nezgodo. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in s tem usposabljanje za varno delo je temeljna obveznost delodajalca, ki jo je v obravnavanem primeru kršila tožena stranka.
Tožnik je tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazal, da je obstajal ustni dogovor za plačilo opravljenega dela. Dejstvo je, da urna postavka v Republiki Sloveniji ne more biti enaka urni postavki na Norveškem oziroma Nemčiji. Prav tako pa je tožena stranka glede višine plače zatrjevala različne zneske in ji sodišče ni moglo slediti. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločalo tudi na podlagi 17. člena ZDR-1, ki sicer določa pisnost pogodbe, pri čemer pa četrti odstavek določa, da če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, to na veljavnost pogodbe na vpliva.
zapadlost terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - prenovitev (novacija)
Skrajni rok izpolnitve (vračila kredita) je bil določen na 14. 10. 2016, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo ZIZ, ki določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino, s pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo datuma zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku pa le v primeru, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka.
Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti se ne šteje na prenovitev.
Sodišče prve stopnje je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za ugotovitev, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela.
Tožnik je na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009, sklenjene s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, obvezno zavarovan iz naslova delovnega razmerja za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden. Sočasno je vse od 19. 10. 2009 dalje vpisan v register kot družbenik in poslovodja družbe, vendar za razliko do polnega zavarovalnega časa ni vključen v obvezno zavarovanje. Zato je bila z izpodbijanima odločbama za tožnika zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca iz naslova dužbeništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015083
ZKP člen 10, 10/2, 129.a, 129.a/2, 407, 407/5. KZ-1 člen 55, 86. URS člen 22, 29.
neprava obnova kazenskega postopka - seznanitev strank - pravica do kontradiktornosti - postopek za združitev kazni - zaporna kazen - alternativni način izvršitve kazni zapora
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje odločalo v škodo obsojenca, s tem ko je združilo sicer dve istovrstni zaporni kazni, pri čemer pa se ena izvršuje v obliki zapora ob koncu tedna. Postopek neprave obnove postopka iz 407. člena ZKP spada med izredna pravna sredstva. Za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi pa drugi odstavek 10. člena ZKP izrecno določa, da se lahko pravnomočne sodne odločbe spremenijo samo v obsojenčevo korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015030
KZ-1 člen 31, 253, 253/1. ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1.
overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - spravljanje v zmoto - pravni laik - podjetnik - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
V kolikor je sodišče sledilo zagovoru obdolženca glede pravne nevednosti oziroma zmote, bi slednjo moralo obravnavati skladno z določbami 31. člena KZ-1. V tem smislu bi moralo raziskati in v sodbi obrazložiti, ali je bila zatrjevana zmota neizogibna in tako opravičljiva oziroma izogibna in tako neopravičljiva.
ZDR-1 člen 4, 17, 17/4, 18, 22, 22/1, 200, 200/2, 200/3.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.. ZS člen 113a.
obstoj delovnega razmerja - novinar - sodno varstvo - izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - izobrazbeni pogoj
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena kljub neizpolnjevanju v splošnem aktu delodajalca določenih pogojev za opravljanje dela (enako velja glede faktičnega delovnega razmerja) zgolj zato ni možno šteti za nično, temveč kljub temu velja.
Tožnici na podlagi odpovedi civilnopravne pogodbe ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje, ki se domneva na podlagi 18. člena ZDR-1. Tožnici v delovnem sporu ni bilo treba zahtevati razveljavitve odpovedi avtorske pogodbe, temveč je povsem zadoščalo, da je zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja in ugotovitev, da ji je spornega dne delovno razmerje nezakonito prenehalo.
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kaznovalo izvedenski organ, ker svojega dela ni opravil v roku, ki mu ga je določilo sodišče na podlagi 1. odstavka 248. člena ZPP. Izvedenski organ je dopolnitev izvedenskega menja izdelal po poteku roka, določenega s sklepom sodišča, šele po prejemu sklepa o denarni kazni, več kot tri mesece po prejemu sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo zakonsko določbo o kaznovanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020466
KZ člen 96. ZKP člen 387. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 132, 132/3, 244, 244/2, 382, 382/2, 386, 398, 408. ZIZ člen 79, 101, 102.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost razpolaganja s premoženjem - odprava začasnega zavarovanja - privilegij pridruženja
V stečajno maso stečajnega dolžnika sodi vse njegovo premoženje neodvisno od tega ali je pridobljeno legalno ali ne. Nepremičnini, na katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje, sta postali del stečajne mase dolžnika, zato ni obstajala nevarnost, ki je eden od pogojev za podaljševanje predmetnega ukrepa, da bi dolžnik z njima razpolagal na način, da bi ju prodal oziroma odtujil.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3, 148, 163, 163/3, 182.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - zdravstveni pregled
Tožnik je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja že s samo neudeležbo na zdravniškem pregledu, saj za svojo odsotnost ni navedel takih razlogov, ki bi izključili njegovo krivdo.
Tožnik ni imel odobrenega dopusta niti ni bil v bolniškem staležu, zato je izostal neupravičeno, zaradi česar je utemeljeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja.