ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(2), 14/2-1(3), 17, 235, 235/2. ZIZ člen 46, 46/1, 46/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - identifikacijski podatki dolžnika - naslov dolžnika - sprememba naslova dolžnika - hipotekarni (realni) dolžnik - osebni dolžnik - domneva trajnejše nelikvidnosti - izvršilni postopek - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi lahko upnica terjala dolžnico šele v primeru, če ne bi bila poplačana v izvršilnem postopku proti realni dolžnici; pa tudi stališče, da dolžnica zato, ker iz tega razloga upnici ničesar ne dolguje, ni insolventna.
poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - prekršek in kaznivo dejanje - vandalizem
Objekt varstva pri kaznivem dejanju - poškodovanje tuje stvari je premoženje (lastninska pravica), v katerega pa v obravnavani zadevi ni bilo poseženo v obsegu in na način, da bi to terjalo kazenskopravno intervencijo. Sodišče je torej na podlagi velikosti zapisa grafita in uporabo trajnih (nepralnih) barv zmotno ocenilo, da je bil zunanji izgled stavbe trgovskega centra oškodovane družbe prizadet do te mere in na takšen način, da to ustreza zakonskemu znaku poškodovanja tuje stvari. To ne drži. Da je neka stvar poškodovana, mora biti okrnjen njen funkcionalni namen, kar pa v predmetni zadevi z ničemer ni izkazano.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti - protipravnost dejanja
Smiselno zatrjevanje obtoženca, da oškodovanki ni mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, je neutemeljeno. Otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata biti podana komulativno. Že sam zakonodajalec je v prvem odstavku 173. člena KZ-1 predpisal starostno mejo pod katero otroku ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti razen, če je bilo dejanje storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti, ko dejanje ni protipravno. Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da oškodovanka ni bila z obtožencem primerljive starosti in očitana dejanja tudi niso ustrezala stopnji njene duševne in telesne zrelosti (bila je otrok v pravnem in dejanskem pomenu besede), kar je v izpodbijani sodbi podrobno in prepričljivo obrazloženo, privolitev oškodovanke v spolna dejanja, niti njena pobuda za to, ne more razbremeniti (ekskulpirati) obtoženca. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oz. varovanja njegovih koristi ne priznava privolitvene sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne prizna kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014681
ZKP-UPB8 člen 154, 154/2.
predlog za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor nad delavcem - izredni strokovni nadzor
Zmotno je stališče obrambe, da nadzor brez vednosti delavca ni dovoljen. Pravilnik namreč določa, da se nadzor lahko opravi ob vsakem času z rednimi in izrednimi kontrolami.
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 1065. členu (v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena Obligacijskega zakonika, OZ) predpisuje, da se s kreditno pogodbo banka zaveže dati uporabniku na voljo določene denarni znesek. To svojo obveznost je tožeča stranka v razmerju do tožene stranke pri omenjenih treh kreditnih pogodbah v celoti izpolnila, saj je koriščenje kreditnih sredstev po omenjenih treh kreditnih pogodbah potekalo tako, da jih je tožeča stranka (razen v manjšem delu, kolikor jih je direktno nakazala na TRR tožene stranke) preknjižila neposredno na partije prejšnjih kreditov oz. akreditivov (ki jih je s tem zaprla). V tej zvezi zato pritožbeno sodišče nikakor ne soglaša s pritožbenim stališčem tožene stranke, da toženi stranki v primeru omenjenih treh kreditnih pogodb kreditna sredstva večinoma sploh niso bila dana na voljo (razpolago) in da zato niso bile izpolnjene predpostavke za kredit iz 1065. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena OZ.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - prenehanje zunajzakonske skupnosti - ločeno gospodinjstvo - skupno bivanje
Temeljna predpostavka za potrditev sporazuma je dejstvo, da otrokova starša ne živita ali ne bosta živela več skupaj, kar dejansko predstavlja prenehanje njune zunajzakonske skupnosti. Življenje v zunajzakonski skupnosti namreč enako kot zakonska zveza vrednotno temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, pri čemer ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze.
Spremembo imetnika priključka ureja 35. člen Splošnih pogojev. Če se SODO in novi lastnik priključka dogovorita o vstopu novega lastnika v vse pravice in obveznosti prejšnjega lastnika, ni potrebno pridobiti novega soglasja za priključitev ter sklepati novih pogodb o priključitvi, temveč novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika (tretji odstavek). Prav za tako situacijo je šlo v predmetni zadevi. Tožena stranka ni pridobivala novega soglasja za priključek, temveč je na podlagi soglasja, priloženega pogodbi, vstopila v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika priključka (izrecno je s tem soglašala tudi tožeča stranka). Dejansko je torej šlo za prenos pogodbe. Po določbi 122. člena Obligacijskega zakonika to pomeni, da je tožena stranka s tem postala imetnik vseh pravic in obveznosti odstopnika iz te pogodbe, torej tudi dogovora o obračunavanju električne energije po tarifi za nizko napetost.
pravni prenos podjetja - sprememba delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos dejavnosti - sodna razveza - denarno povračilo
Prva toženka je na drugo toženko prenesla organiziran skupek virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, ker je z njimi druga toženka lahko začela in nadaljevala dejavnost proizvodnje in prodaje električnih cigaret, s katero se je ukvarjala prva toženka, ne glede na dejstvo, da je druga toženka svojo dejavnost kasneje razširila, dobila nove kupce, dobavitelje, proizvode in delavce.
V konkretnem primeru je prišlo do pravnega položaja iz prvega odstavka 75. člena ZDR-1, ki določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Tretja toženka je zaradi administrativnih ovir pri zaposlovanju delavcev prevzela vlogo delodajalca prevzemnika, saj delavcev ni mogla zaposliti druga toženka. Čeprav torej tretja toženka ni kupila dela zalog, ki so bili bistveni za zagon pri drugi toženki, pa je s tem, ko je zaposlila delavce prve toženke z namenom, da bo drugi toženki omogočila opravljanje gospodarske dejavnosti.
delo v splošno korist - delovni invalid I. kategorije invalidnosti - popolna nezmožnost za pridobitno delo
Pritožbeno sodišče znova izpostavlja, da ni mogoče enačiti zdravstvene zmožnosti za opravo svojega poklica in siceršnjih zdravstvenih zmožnosti za opravljanje kakega drugega dela oz. nalog v splošno korist. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi IV Ips 72/2015 z dne 15. 12. 2015 izpostavilo, da tudi ugotovitev I. kategorije invalidnosti storilca (sama po sebi) ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist, v sodbi IV Ips 47/2016 z dne 15. 11. 2016 pa je pojasnilo, da invalidnost I. kategorije ne pomeni nujno, da storilec, ki je razvrščen v to kategorijo, ne more opravljati dela v splošno korist ali v korist lokalne samoupravne skupnosti.
Zaključke o popolni zdravstveni nesposobnosti storilca za opravljanje dela v splošno korist bi tako bilo mogoče sprejeti zgolj na podlagi jasnih in izrecnih pojasnil, zakaj storilec naj zaradi bolezni, ki mu je preprečevala opravljanje dela učitelja in je bila podlaga za invalidsko upokojitev storilca v letu 1992, ne bi bil sposoben opravljati lažjih fizičnih del, kot je sortiranje ali npr. grabiti listja, kositi trave, pometati pločnika, obirati jabolk in podobno. Ker pa je obrazložitev zdravnice, ki je opravila preventivni zdravstveni pregled kljub dodatnim pojasnilom z dne 15. 9. 2017 še vedno preskopa, je po mnenju pritožbenega sodišča zaključek o popolni zdravstveni nezmožnosti storilca za opravo nalog v splošno korist (še vedno) preuranjen in tako odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka nadomestitve globe temelji na še vedno nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, na kar utemeljeno opozarja tudi storilec v pritožbi, v kateri ponovno izpostavlja kakšna dela je opravljal po invalidski upokojitvi in jih še vedno opravlja.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - izbira navodil
Glede pogojne obsodbe z varstvenim nadzorom, ki vključuje pomoč, nadzor ali varstvo, morajo biti najprej izpolnjeni pogoji po 63. členu KZ-1, šele nato sodišče (ob izrečenem tovrstnem ukrepu) lahko odredi eno ali več navodil po 65. členu KZ-1. To pomeni, da obveznosti kot jih določa 63. člen KZ-1, ni mogoče zamenjevati z že omenjenimi navodili, ki dejansko pomenijo le neke vrste "nadgradnjo" prej omenjene kazenske sankcije.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK00014231
KZ-1B člen 94, 94/3. ZIKS-1 člen 20, 20/6.
zastaranje izvršitev kazni - zadržanje zastaranja - beg obdolženca - nastop kazni zapora - sprememba kazenskega zakona
Stališče, da je že določba KZ-1, veljavna pred novelo KZ-1C vsebovala primer, da zastaranje izvršitve kazni ne nastopi, če je obsojenec nedosegljiv oz. na begu pred nastopom kazni, ni pravilna. Določba 94. člena KZ-1 je bila jasna in ni dopuščala različnih interpretacij. Dopolnitev določbe 94. člena KZ-1 ni bila predlagana zaradi „boljše interpretacije“, ampak „z vidika boljšega spoštovanja načela pravne države iz 2. člena Ustave RS (pravna obveznost izvrševanja pravnomočnih kazenskih sodb) ter vsaj v delu tudi interesa do spoštovanja osebnega dostojanstva žrtev kaznivih dejanj“, kot je navedeno v predlogu novele KZ-1C.
Določbi prvega odstavka 56. člena KZ-1 ter šestega 524. člena ZKP ne dajeta podlage za stališče, da je obsojenec nastopil in začel prestajati zaporno kazen že s trenutkom odvzema prostosti. To stališče je nevzdržno, saj bi pomenilo, da se v vseh primerih, ko je bila obsojencem začasno odvzeta prostost (pridržanje, pripor) pred ali po pravnomočnosti sodbe, šteje, da so že nastopili kazen in je nastopila situacija in 3. odstavka 94. člena KZ-1. To je nazadnje v nasprotju s 6. odstavkom 20. člena Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki jasno določa začetek prestajanja zaporne kazni (od dneva, ko se obsojenec zglasi v zavodu oz. od dneva, ko je v zavod priveden).
ZDSS-1 člen 24.. ZDoh-2 člen 125, 125/3.. ZDavP-2 člen 12, 12/1, 129, 352, 352/2, 353, 353/2.. OZ člen 280, 280/1.
odločanje brez glavne obravnave - plača - davki - prispevki
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 53.
nagrada in stroški izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - pavšalna navedba
Odmera stroškov in nagrade sodnemu izvedencu za geodezijo je v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik). Izvedenec je v stroškovniku navedene storitve dejansko opravil, kar je razvidno iz sodnega spisa, in zneske storitev priglasil na podlagi Pravilnika. Pritožnica navedb o tem, kateri zneski stroškovnika naj bi bili načelni ter obstoj katerih opravil naj bi bil vprašljiv, ne konkretizira. S pavšalnimi navedbami ne more uspeti. Odločitev sodišča prve stopnje je utemeljena z določili Pravilnika, zato so pritožbene navedbe nasprotne udeleženke v tem delu neutemeljene.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - pogodba o prodaji telefonskega aparata - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - določen čas - pisna zahteva - specifikacija računa - višina terjatve - ugovor tožene stranke - neupravičena obogatitev - vračilo zarubljenih denarnih sredstev
Glede na toženkine ugovore in zakonsko določbo o omejenem časovnem hranjenju prometnih podatkov je treba upoštevati tudi toženkina ravnanja pred začetkom predmetnega pravdnega oz. izvršilnega postopka. Vprašanje podrobnejše razčlenitve računa se je pojavilo šele tekom tega postopka, toženka pa prepričljivih argumentov o tem, zakaj ni zahtevala podrobnejše razčlenitve računa v postavljenem roku niti ni podala, pa tudi sicer njeno pavšalno ugovarjanje izstavljenim računom ne more vzbuditi dvoma v njihovo pravilnost.
odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - uporaba določil zakona
Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2008, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o pravici do nadomestila 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila sporna izplačila izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1.1.2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1.1.2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode po določbah 190.a in 193. člena ZPIZ-2 ni upravičen.
Storilec obravnavanega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev je tisti, ki dejansko vodi posle družbe, ne glede na njegov status v družbi. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima opis dejanja v obtožnem predlogu, ki vključuje očitek, da prispevki za obvezno zavarovanje niso bili obračunani, s čimer je bila delavcem odvzeta pravica, da bi se jim na podlagi 192. člena ZPIZ-1 (ta določa, da se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, za katera je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje, vendar jih ni vplačal) navedeno obdobje upoštevalo v pokojninsko dobo, vse zakonske znake kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je okrožna državna tožilka na glavni obravnavi podala dokazni predlog za zaslišanje vseh oškodovanih delavcev, s čimer se je obramba strinjala in tudi sama podala predlog za zaslišanje navedenih delavcev. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo in za to podalo razloge. Navedeni razlogi so prepričljivi in razumni, pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v celoti zadostilo kriterijem iz ustavno-sodne prakse in prakse Vrhovnega sodišča RS, pri čemer pritožbena trditev, da kriteriji presoje dokaznih predlogov obrambe in tožilstva niso enaki, predstavlja zgolj lastno stališče zagovornice.V konkretnem primeru gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, za katerega je značilna ponavljajoča se kriminalna dejavnost. Zastaranje kazenskega pregona začne teči od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti. Glede pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje o iz obtožbe izpuščenih očitkih, ki so se nanašali na tri delavce, odločiti z odločbo, pritožbeno sodišče odgovarja, da opis dejanja v prejšnjem obtožnem predlogu in spremembe na glavni obravnavi pomenijo eno obtožbo, o kateri sodišče odloči z eno odločbo.Neutemeljena je trditev okrožne državne tožilke, da bi moralo sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino, ki kaže na obdolženčevo osebnost in njegovo prejšnje življenje, upoštevati njegovo prejšnjo že izbrisano obsodbo zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Z zakonsko rehabilitacijo se izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega (prvi odstavek 82. člena KZ-1).
ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. OZ člen 15.
fonogram - nadomestilo za uporabo fonogramov - ddv od civilne kazni - predmet obdavčitve - stroški opomina - sklenitev pogodbe - temelj terjatve
Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, je tudi zahtevek na plačilo DDV neutemeljen.
Ena od predpostavk za uporabo ZPreZP-1 je, da je bila sklenjena pogodba (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1). Pri tem je očitno mišljena pogodba obveznostnega prava, zanjo pa je potrebno soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ). Ker vtoževana terjatev kot taka ne izvira iz obveznostne pogodbe med pravdnima strankama, je zahtevek na plačilo 40,00 EUR po ZPreZP-1 že iz tega razloga neutemeljen.
URS člen 121, 125. ZASP člen 3, 3/2, 4, 4/2, 32a, 128, 128/1, 128/2, 128/3, 130, 130/1, 130/3, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44, 44/4, 44/4-1, 44/7, 44/8, 88. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2.
fonogram - komercialni namen - pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis - skupni sporazum o višini nadomestil - plačilo DDV - civilna kazen
Posnetek glasbe, ki je bil na podlagi individualnega naročila izdelan le za potrebe obratovanja toženčevih gostinskih obratov, ni fonogram, izdan za komercialne namene. Okoliščina, da sta pogodbeni stranki v pogodbi z dne 31. 12. 2014 uporabljali zgolj izraze, ki se navezujejo na avtorsko pravico (npr. "avtorska", "avtorsko delo", itd.), ne omenjata pa posebej sorodnih pravic, na odločitev nima vpliva.
izločitev dokazov - upravičeni predlagatelj - stranki postopka - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Izločitev dokazov lahko predlagata stranki postopka, to sta tožilec in obdolženec. Pravna oseba, ki se v kazenskem postopku obravnava kot prejemnica premoženjske koristi, ni upravičena predlagati izločitve dokazov.
V konkretnem primeru to pomeni, da je z vpisom pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi slednja postala tudi družbenik v subjektu vpisa in s tem imetnik poslovnih deležev v tem subjektu. Vpis spremembe družbenika in imetnika poslovnega deleža pri subjektu vpisa, ki je bil izveden z izpodbijanim sklepom, je zato zgolj posledica predhodno izvedene in v sodni register vpisane pripojitve. v skladu z odločbo 598. člena ZGD-1 pa po vpisu pripojitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1.