delo v splošno korist - delovni invalid I. kategorije invalidnosti - popolna nezmožnost za pridobitno delo
Pritožbeno sodišče znova izpostavlja, da ni mogoče enačiti zdravstvene zmožnosti za opravo svojega poklica in siceršnjih zdravstvenih zmožnosti za opravljanje kakega drugega dela oz. nalog v splošno korist. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi IV Ips 72/2015 z dne 15. 12. 2015 izpostavilo, da tudi ugotovitev I. kategorije invalidnosti storilca (sama po sebi) ne izključuje možnosti oprave nalog v splošno korist, v sodbi IV Ips 47/2016 z dne 15. 11. 2016 pa je pojasnilo, da invalidnost I. kategorije ne pomeni nujno, da storilec, ki je razvrščen v to kategorijo, ne more opravljati dela v splošno korist ali v korist lokalne samoupravne skupnosti.
Zaključke o popolni zdravstveni nesposobnosti storilca za opravljanje dela v splošno korist bi tako bilo mogoče sprejeti zgolj na podlagi jasnih in izrecnih pojasnil, zakaj storilec naj zaradi bolezni, ki mu je preprečevala opravljanje dela učitelja in je bila podlaga za invalidsko upokojitev storilca v letu 1992, ne bi bil sposoben opravljati lažjih fizičnih del, kot je sortiranje ali npr. grabiti listja, kositi trave, pometati pločnika, obirati jabolk in podobno. Ker pa je obrazložitev zdravnice, ki je opravila preventivni zdravstveni pregled kljub dodatnim pojasnilom z dne 15. 9. 2017 še vedno preskopa, je po mnenju pritožbenega sodišča zaključek o popolni zdravstveni nezmožnosti storilca za opravo nalog v splošno korist (še vedno) preuranjen in tako odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka nadomestitve globe temelji na še vedno nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, na kar utemeljeno opozarja tudi storilec v pritožbi, v kateri ponovno izpostavlja kakšna dela je opravljal po invalidski upokojitvi in jih še vedno opravlja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00015362
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - aretacija - padec
Stranski intervenient je v razgovoru privolil, da bo tožniku pokazal, kam je skril orožje v gozdu, kamor sta skupaj odšla. Pištolo je skril v zapuščeni hiši. Po poti (po gozdni poti ali po travniku) je tožnik stopil v jarek in si poškodoval koleno. Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo, pri čemer so policisti dolžni ravnati smotrno in niso dolžni izpostavljati svojega zdravja in življenja ter zdravja drugih ljudi v vsakem primeru, v konkretnem primeru pa je šlo za običajno hojo po gozdni poti ali po gozdu skupaj s stranskim intervenientom. Nevarne okoliščine niso bile več podane, stranski intervenient je bil umirjen, ob prijetju je bil vklenjen in varnostno pregledan in brez orožja in ni mogel ogrožati tožnika, niti sebe.
Spremembo imetnika priključka ureja 35. člen Splošnih pogojev. Če se SODO in novi lastnik priključka dogovorita o vstopu novega lastnika v vse pravice in obveznosti prejšnjega lastnika, ni potrebno pridobiti novega soglasja za priključitev ter sklepati novih pogodb o priključitvi, temveč novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika (tretji odstavek). Prav za tako situacijo je šlo v predmetni zadevi. Tožena stranka ni pridobivala novega soglasja za priključek, temveč je na podlagi soglasja, priloženega pogodbi, vstopila v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika priključka (izrecno je s tem soglašala tudi tožeča stranka). Dejansko je torej šlo za prenos pogodbe. Po določbi 122. člena Obligacijskega zakonika to pomeni, da je tožena stranka s tem postala imetnik vseh pravic in obveznosti odstopnika iz te pogodbe, torej tudi dogovora o obračunavanju električne energije po tarifi za nizko napetost.
ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. OZ člen 15.
fonogram - nadomestilo za uporabo fonogramov - ddv od civilne kazni - predmet obdavčitve - stroški opomina - sklenitev pogodbe - temelj terjatve
Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, je tudi zahtevek na plačilo DDV neutemeljen.
Ena od predpostavk za uporabo ZPreZP-1 je, da je bila sklenjena pogodba (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1). Pri tem je očitno mišljena pogodba obveznostnega prava, zanjo pa je potrebno soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ). Ker vtoževana terjatev kot taka ne izvira iz obveznostne pogodbe med pravdnima strankama, je zahtevek na plačilo 40,00 EUR po ZPreZP-1 že iz tega razloga neutemeljen.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti - protipravnost dejanja
Smiselno zatrjevanje obtoženca, da oškodovanki ni mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, je neutemeljeno. Otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata biti podana komulativno. Že sam zakonodajalec je v prvem odstavku 173. člena KZ-1 predpisal starostno mejo pod katero otroku ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti razen, če je bilo dejanje storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti, ko dejanje ni protipravno. Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da oškodovanka ni bila z obtožencem primerljive starosti in očitana dejanja tudi niso ustrezala stopnji njene duševne in telesne zrelosti (bila je otrok v pravnem in dejanskem pomenu besede), kar je v izpodbijani sodbi podrobno in prepričljivo obrazloženo, privolitev oškodovanke v spolna dejanja, niti njena pobuda za to, ne more razbremeniti (ekskulpirati) obtoženca. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oz. varovanja njegovih koristi ne priznava privolitvene sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne prizna kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim.
odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - uporaba določil zakona
Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2008, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o pravici do nadomestila 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila sporna izplačila izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1.1.2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1.1.2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode po določbah 190.a in 193. člena ZPIZ-2 ni upravičen.
ZP-1 člen 144, 144/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 37, 37/2.
stroški postopka o prekršku - stroški zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - obrazložena vloga - pravica do povračila odvetniških stroškov - pavšalni znesek stroškov
Če je tekel postopek zaradi več prekrškov, tisti, ki mu je bila izrečena sankcija, ne trpi stroškov za tiste prekrške, glede katerih je bil postopek ustavljen, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov. To v skladu s sodno prakso pomeni, da je mogoče obdolžencu priznati pravico do povračila nagrade in stroškov zastopanja po zagovorniku le za tista procesna dejanja, ki so bila izvedena izključno v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
Zagovorniku na podlagi sklicevanja na očitno pisno pomoto pri priglasitvi stroškov ni mogoče priznati povečanja nagrade za odgovor na izvedensko mnenje, kot tudi ne drugih nagrad, ki jih je ustrezno zvišane priglasil šele v pritožbi.
Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja pa je mogoče uvrstiti pod pojem druge obrazložene vloge, za katere se po tar. št. 37/2 OT, ki določa nagrade v postopkih zaradi prekrškov, prizna nagrada zagovorniku v višini po 1. točki tar. št. 18, povečano za 50%, če je poleg glavne kazni zagrožen še izrek stranske kazni. Pri tem ni mogoče zgolj na podlagi krajše vsebine šteti, da nagrada za to storitev ni zajeta v tar. št. 37, po kateri se odmerjajo nagrade v postopku o prekršku, zlasti pa ne s pojasnilom, da bi tak predlog zagovornik lahko podal na naroku za zaslišanje obdolženca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo priznati nagrado za predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v celotni priglašeni višini 300 točk.
Zagovornik pa utemeljeno graja tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi priglašenih izdatkov po 11. členu OT. Tudi te je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentacijo, da se jih ne da izločiti iz skupnih stroškov. Vendar takemu stališču ni mogoče slediti, saj te stroške zagovornik ni priglasil v določenem znesku za vsak nastali strošek poštnine, fotokopij, telefona ipd., temveč v pavšalni v višini 2% od skupno priglašene nagrade. To pomeni, da bi jih lahko sodišče prve stopnje odmerilo od tiste nagrade, v zvezi s katero je odločilo, da jo je mogoče izločiti iz skupnih stroškov postopka in da je obdolženec upravičen do njenega povračila.
odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost usposabljanje policistov - poškodba policista pri športu - obvezni treningi policistov - delovna naloga policista - trening samoobrambe - nevarna dejavnost - športna dejavnost - pravila športa - kršitev pravil športne igre - judo - judo met
Škodni dogodek se je zgodil med izvajanjem judo meta, pri katerem bi moral tožnik pričo zagrabiti in jo preko desnega boka vreči na hrbet. Priča je pred metom tožniku povedala, da čuti bolečine in da naj je zato ne vrže z vso silo. Tožnik je začel izvajati met, ker pa ga ni izvajal s predvideno intenziteto, priče ni mogel zavrteti in vreči pred sebe, zato je pristala na njegovi desni nogi.
Tožnik je kot kršitev pravil juda opredelil napako svojega partnerja pri vadbi judo tehnik. Vsaka napaka pri vadbi tehnik juda, ki vodi v ponesrečen met, ne more biti protipravna, temveč je to lahko le napaka, ki jo je mogoče opredeliti kot predrzno, pretirano grobo, brezobzirno, agresivno in objestno.
Izvajanje običajnih športnih dejavnosti med usposabljanjem za delo policista ni nevarna dejavnost. Slednje velja tudi za izvajanje tehnik juda, saj iz te aktivnosti ob ustrezni previdnosti in varnostnih ukrepih ne izhaja večja škodna nevarnost. Judo lahko postane nevaren le zaradi spleta objektivnih okoliščin, v katerih se izvaja.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(2), 14/2-1(3), 17, 235, 235/2. ZIZ člen 46, 46/1, 46/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - identifikacijski podatki dolžnika - naslov dolžnika - sprememba naslova dolžnika - hipotekarni (realni) dolžnik - osebni dolžnik - domneva trajnejše nelikvidnosti - izvršilni postopek - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi lahko upnica terjala dolžnico šele v primeru, če ne bi bila poplačana v izvršilnem postopku proti realni dolžnici; pa tudi stališče, da dolžnica zato, ker iz tega razloga upnici ničesar ne dolguje, ni insolventna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK00014231
KZ-1B člen 94, 94/3. ZIKS-1 člen 20, 20/6.
zastaranje izvršitev kazni - zadržanje zastaranja - beg obdolženca - nastop kazni zapora - sprememba kazenskega zakona
Stališče, da je že določba KZ-1, veljavna pred novelo KZ-1C vsebovala primer, da zastaranje izvršitve kazni ne nastopi, če je obsojenec nedosegljiv oz. na begu pred nastopom kazni, ni pravilna. Določba 94. člena KZ-1 je bila jasna in ni dopuščala različnih interpretacij. Dopolnitev določbe 94. člena KZ-1 ni bila predlagana zaradi „boljše interpretacije“, ampak „z vidika boljšega spoštovanja načela pravne države iz 2. člena Ustave RS (pravna obveznost izvrševanja pravnomočnih kazenskih sodb) ter vsaj v delu tudi interesa do spoštovanja osebnega dostojanstva žrtev kaznivih dejanj“, kot je navedeno v predlogu novele KZ-1C.
Določbi prvega odstavka 56. člena KZ-1 ter šestega 524. člena ZKP ne dajeta podlage za stališče, da je obsojenec nastopil in začel prestajati zaporno kazen že s trenutkom odvzema prostosti. To stališče je nevzdržno, saj bi pomenilo, da se v vseh primerih, ko je bila obsojencem začasno odvzeta prostost (pridržanje, pripor) pred ali po pravnomočnosti sodbe, šteje, da so že nastopili kazen in je nastopila situacija in 3. odstavka 94. člena KZ-1. To je nazadnje v nasprotju s 6. odstavkom 20. člena Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki jasno določa začetek prestajanja zaporne kazni (od dneva, ko se obsojenec zglasi v zavodu oz. od dneva, ko je v zavod priveden).
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 53.
nagrada in stroški izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - pavšalna navedba
Odmera stroškov in nagrade sodnemu izvedencu za geodezijo je v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik). Izvedenec je v stroškovniku navedene storitve dejansko opravil, kar je razvidno iz sodnega spisa, in zneske storitev priglasil na podlagi Pravilnika. Pritožnica navedb o tem, kateri zneski stroškovnika naj bi bili načelni ter obstoj katerih opravil naj bi bil vprašljiv, ne konkretizira. S pavšalnimi navedbami ne more uspeti. Odločitev sodišča prve stopnje je utemeljena z določili Pravilnika, zato so pritožbene navedbe nasprotne udeleženke v tem delu neutemeljene.
pravni prenos podjetja - sprememba delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos dejavnosti - sodna razveza - denarno povračilo
Prva toženka je na drugo toženko prenesla organiziran skupek virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, ker je z njimi druga toženka lahko začela in nadaljevala dejavnost proizvodnje in prodaje električnih cigaret, s katero se je ukvarjala prva toženka, ne glede na dejstvo, da je druga toženka svojo dejavnost kasneje razširila, dobila nove kupce, dobavitelje, proizvode in delavce.
V konkretnem primeru je prišlo do pravnega položaja iz prvega odstavka 75. člena ZDR-1, ki določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Tretja toženka je zaradi administrativnih ovir pri zaposlovanju delavcev prevzela vlogo delodajalca prevzemnika, saj delavcev ni mogla zaposliti druga toženka. Čeprav torej tretja toženka ni kupila dela zalog, ki so bili bistveni za zagon pri drugi toženki, pa je s tem, ko je zaposlila delavce prve toženke z namenom, da bo drugi toženki omogočila opravljanje gospodarske dejavnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014681
ZKP-UPB8 člen 154, 154/2.
predlog za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor nad delavcem - izredni strokovni nadzor
Zmotno je stališče obrambe, da nadzor brez vednosti delavca ni dovoljen. Pravilnik namreč določa, da se nadzor lahko opravi ob vsakem času z rednimi in izrednimi kontrolami.
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 1065. členu (v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena Obligacijskega zakonika, OZ) predpisuje, da se s kreditno pogodbo banka zaveže dati uporabniku na voljo določene denarni znesek. To svojo obveznost je tožeča stranka v razmerju do tožene stranke pri omenjenih treh kreditnih pogodbah v celoti izpolnila, saj je koriščenje kreditnih sredstev po omenjenih treh kreditnih pogodbah potekalo tako, da jih je tožeča stranka (razen v manjšem delu, kolikor jih je direktno nakazala na TRR tožene stranke) preknjižila neposredno na partije prejšnjih kreditov oz. akreditivov (ki jih je s tem zaprla). V tej zvezi zato pritožbeno sodišče nikakor ne soglaša s pritožbenim stališčem tožene stranke, da toženi stranki v primeru omenjenih treh kreditnih pogodb kreditna sredstva večinoma sploh niso bila dana na voljo (razpolago) in da zato niso bile izpolnjene predpostavke za kredit iz 1065. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena OZ.
URS člen 121, 125. ZASP člen 3, 3/2, 4, 4/2, 32a, 128, 128/1, 128/2, 128/3, 130, 130/1, 130/3, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44, 44/4, 44/4-1, 44/7, 44/8, 88. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2.
fonogram - komercialni namen - pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis - skupni sporazum o višini nadomestil - plačilo DDV - civilna kazen
Posnetek glasbe, ki je bil na podlagi individualnega naročila izdelan le za potrebe obratovanja toženčevih gostinskih obratov, ni fonogram, izdan za komercialne namene. Okoliščina, da sta pogodbeni stranki v pogodbi z dne 31. 12. 2014 uporabljali zgolj izraze, ki se navezujejo na avtorsko pravico (npr. "avtorska", "avtorsko delo", itd.), ne omenjata pa posebej sorodnih pravic, na odločitev nima vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00020739
ZKP člen 498. ZST-1 člen 3.
odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - posebni ukrepi - sodna taksa - dolžnost plačila ustrezne sodne takse
Odvzem predmetov po 498. členu ZKP kljub sklicevanju na določbe KZ nima lastnosti varnostnega ukrepa oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep oziroma preventivni ukrep sui generis.
Plačilo sodne takse se naloži obdolžencu, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena.
V konkretnem primeru to pomeni, da je z vpisom pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi slednja postala tudi družbenik v subjektu vpisa in s tem imetnik poslovnih deležev v tem subjektu. Vpis spremembe družbenika in imetnika poslovnega deleža pri subjektu vpisa, ki je bil izveden z izpodbijanim sklepom, je zato zgolj posledica predhodno izvedene in v sodni register vpisane pripojitve. v skladu z odločbo 598. člena ZGD-1 pa po vpisu pripojitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1.
župan - nadomestilo plače - prenehanje funkcije - lokalna samouprava - delo v občinskih organih - nadzor
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana nanaša na razmerje med občino in njenim nekdanjim županom ter iz tega izvirajočega zahtevka za nadomestilo plače po prenehanju mandata. Gre torej za odločanje o pravici delovnopravne narave, ki bivšemu županu pripada na podlagi določil ZFDO. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZFDO o pravici župana, ki mu je prenehala funkcija, odloča delovno telo predstavniškega organa.
Župan kot varuh zakonitosti lahko v tem delovnem sporu lokalni skupnosti prepreči izvršitev odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter kot zakoniti zastopnik občine, ki je v sporu pasivno legitimirana, dokazuje zakonitost svojega ravnanja oziroma nezakonitost priznane pravice tožniku.
Tožnik je upravičen do nadomestila plače, saj so bili podani vsi razlogi iz prvega odstavka 14. člena ZFDO za priznanje te pravice.
določitev pripadajočega zemljišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - javna cesta - javna cesta na zasebnem zemljišču - kategorizirana javna cesta - občinska javna cesta - dopolnitev izvedenskega mnenja - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Pripadajoče zemljišče k stavbi ne posega v javno cesto, ker do širitve ceste ni prišlo in gre v naravi za zelenico.