• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 22
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL Sklep II Cp 1176/2018
    22.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00015659
    ZPP člen 17, 17/3, 30, 30/1, 32, 32/1. ZIZ člen 62, 62/2.
    postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti
    Za presojo stvarne pristojnosti pravdnega sodišča je odločilen čas izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju postopka v pravdi. Resda se predlog za izvršbo obravnava kot tožba, a le v obsegu, v katerem se na podlagi sklepa izvršilnega sodišča zadeva obravnava v pravdi. Določba tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi stvarne pristojnosti pa ne pride v poštev, ker ima določba drugega odstavka 62. člena ZIZ značaj specialnega pravila.
  • 222.
    VSM Sklep I Ip 390/2018
    22.8.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00015008
    ZIZ člen 192, 192/2. SPZ člen 37, 37/1, 42.
    izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - izročitev nepremičnine v posest - primeren rok - nemožnost izpolnitve - primopredaja
    Po drugem odstavku 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).
  • 223.
    VSL Sodba II Cp 1681/2018
    22.8.2018
    MEDIJSKO PRAVO
    VSL00018231
    ZMed-1 člen 31.
    mediji - članek v medijih - finančno poslovanje - objava popravka po ZMed - pravica do popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka - pavšalno zanikanje - vsebinsko zanikanje
    Namen popravka je, da oseba zaščiti svoje pravice, v katere je posegel članek, s tem, da javnosti predstavi lastna nasprotujoča stališča. Na ta način se vzpostavlja potrebno ravnotežje med pravico medija do svobode izražanja in varstvom osebnostnih pravic posameznika. S tem pa se zagotavlja tudi pravica javnosti do celovite in objektivne obveščenosti. Interes prizadetega posameznika je postavljen pred interes javnosti do celovite in objektivne obveščenosti, obstoj obeh predpostavk pa je podlaga za utemeljenost zahteve za objavo popravka. Zahteva posameznika za objavo popravka namreč ni utemeljena, čeprav je njegova pravica z objavo članka prizadeta, če v popravku v ničemer ni zanikal navedb iz članka in ni navedel drugih ali nasprotnih dejstev, s katerimi bi spodbijal oziroma dopolnjeval navedbe iz članka.
  • 224.
    VDSS Sklep Pdp 551/2018
    22.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00017681
    ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 188.. ZDSS-1 člen 29.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik
    Prav tako je za vprašanje, kaj pomeni ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP, nerelevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
  • 225.
    VDSS Sodba Pdp 438/2018
    22.8.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00015962
    ZJU člen 147, 147/1.
    premestitev na drugo delovno mesto - pravnomočna sodba - poziv nazaj na delo - reintegracija
    Tožnik ne upošteva, da je bil toženi stranki s sodbo naložen ne le poziv tožnika na prejšnje delovno mesto, ampak tudi priznanje pravic na tem delovnem mestu. Napačno navaja, da je naloženo obveznost "pozvati nazaj na delovno mesto" (ki se sicer v sodni praksi pogosteje uporablja v zvezi z naloženo obveznostjo reintegracije delavca v delovno razmerje v posledici njegovega nezakonitega prenehanja) razumeti le tako, da ga mora tožena stranka sicer pozvati nazaj na delovno mesto, ključno pa naj bi bilo njegovo izbirno upravičenje, da to sprejme ali zavrne - da se torej na poziv odzove ali pa ne, kar pa ne drži.
  • 226.
    VSL Sodba in sklep IV Cp 1267/2018
    22.8.2018
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00014333
    ZZZDR člen 106, 106/1.
    razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - preživljanje mladoletnega otroka - pravica do osebnih stikov z otrokom - stiki v korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - izvedensko mnenje - volja otroka - varovanje koristi otroka
    Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 706/2009 z dne 3. 12. 2009 navedlo, da pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (tako imenovana kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (tako imenovana dolgoročna korist).
  • 227.
    VSL Sklep I Cp 290/2018
    22.8.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00014812
    OZ člen 190, 336, 346.
    neupravičena obogatitev - verzija - vlaganja v nepremičnino tretjega - zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj
    Ugotovitev, da kupec za nepremičnino ne bo pripravljen plačati več, kot je strošek gradnje nepremičnine z enako uporabnostjo, ne zadošča, saj je kupec lahko pripravljen plačati manj kot znaša ta strošek. Vrednost vlaganj je treba primerjati s tržno vrednostjo nepremičnine, ali vsaj vrednostjo nepremičnine, ugotovljeno na kakšen drug način.
  • 228.
    VSL Sklep II Cp 911/2018
    22.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00015358
    ZNP člen 104. ZPP člen 214, 214/1, 254, 254/3. OZ člen 22.
    določitev odškodnine zaradi razlastitve - priznana dejstva - preklic priznanja dejstev - dokazovanje z izvedencem - dokazovanje priznanih dejstev - ponudba - dokaz - stroški nepravdnega postopka
    Po prvem odstavku 214. člena ZPP, ki se v skladu s 37. členom ZNP smiselno uporablja tudi v tem postopku, priznanih dejstev ni treba dokazovati. Pritožnica svojega priznanja tudi po drugi cenitvi ni preklicala ali jasno omejila. Pritožbena trditev, da je nasprotna udeleženka umaknila svojo ponudbo, ko je pristala na novo cenitev, ni utemeljena. Prva cenitev, ki jo je predložila pritožnica v tem postopku, ne pomeni ponudbe v smislu 22. člena OZ, ampak gre za dokaz, ki mu ni mogoče odrekati dokazne vrednosti, saj se je predlagatelj z njegovo uporabo v postopku izrecno strinjal. S tem je breme dokazovanja, da naj bi bila vrednost razlaščenih nepremičnin v resnici nižja, prešlo na pritožnico. Zgolj njena izjava, da na drugo cenitev nima pripomb in da jo v celoti sprejema, ni zadoščala, zato je bila v tem primeru pritožnica tista, ki bi glede na razlike v obeh cenitvah morala predlagati nadaljevanje dokazovanja z novim cenilcem (tretji odstavek 254. člena ZPP).
  • 229.
    VSL Sklep I Cp 950/2018
    22.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00014332
    ZNP člen 37. SPZ člen 77. ZPP člen 73, 73/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    mejni spor - sodna ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - hierarhija kriterijev za ureditev meje - močnejša pravica - pravni interes za pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča
    Ker se sodišče prve stopnje do številnih dokazov predlagateljic, s katerimi sta dokazovali svojo močnejšo pravico na spornem svetu, ni opredelilo, jima je odvzelo možnost enakega obravnavanja v postopku, hkrati pa je dejansko stanje glede dobrovernosti posesti spornega mejnega prostora ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je vplivalo na pravilno uporabo materialnega prava (kriteriji za ureditev meje iz 77. člena SPZ).

    ZPP v četrtem odstavku 73. člena določa, da je potrebno pred izdajo sklepa o izločitvi pridobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva, ne predvideva pa vročitve navedene izjave sodnika v odgovor stranki, ki je predlagala izločitev.
  • 230.
    VSL Sodba II Cp 835/2018
    22.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00014458
    ZPP člen 287, 287/2, 454, 454/2, 458, 458/1.
    zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - plačilo odškodnine - izvensodna poravnava - spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - zavrnitev predlaganih dokazov
    Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti narok, ker je toženka v ugovoru proti sklepu o izvršbi predlagala svoje zaslišanje, tožnica pa zaslišanje prič. Navedeni dokazni predlogi ne pomenijo izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
  • 231.
    VDSS Sodba Pdp 173/2018
    22.8.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00016148
    ZDR-1 člen 128, 130, 148, 154.. ZDCOPMD člen 3.. OZ člen 352.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61, 73.
    nadurno delo - službeno vozilo - neenakomerno razporejen delovni čas
    Tožena stranka je bila s tem, ko je tožnik mimo njene volje uporabljal službeni tovornjak prikrajšana, in sicer najmanj v višini amortizacije vozila, gum in goriva.

    Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo določbo 148. člena ZDR-1, da pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa ta ne sme presegati več kot 56 ur na teden, in da se upošteva delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Kljub temu, da je delovni čas neenakomerno razporejen, mora v referenčnem obdobju dosegati polni delovni čas, določen v pogodbi o zaposlitvi, zato so vse ure, ki presegajo tako ugotovljeni polni delovni čas, nadure, ki jih je tožena stranka dolžna tožniku plačati.
  • 232.
    VSL Sodba in sklep II Cp 581/2018
    22.8.2018
    STVARNO PRAVO
    VSL00015351
    ODZ paragraf 418.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu - gradnja na tujem svetu - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice

    Tožnika kljub postavljenemu zahtevku na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v predmetni pravdi nista podala (nove) trditvene podlage, ki bi takšen zahtevek utemeljevala. Bistvo njunih trditev, s katerimi utemeljujeta, da sta sporno nepremičnino priposestvovala, še naprej ostaja stališče, da je bil njun pravni prednik (tudi) na podlagi izdanih sodb v dobri veri, da je z gradnjo na tuji nepremičnini na tej pridobil lastninsko pravico. Navedena zatrjevanja pa pomenijo ponovno uveljavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi določb gradnje na tujem.

  • 233.
    VSL Sklep I Cp 1061/2018
    22.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00014368
    ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
    sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
    Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.

    Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
  • 234.
    VSM Sklep I Ip 481/2018-2
    22.8.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00015019
    ZIZ člen 71, 71/1. ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 679, 679/1.
    odlog izvršbe na predlog dolžnika - težko nadomestljiva škoda - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje interesov strank - podružnica banke - sposobnost biti stranka v postopku
    Razlaga zakonskega pogoja težko nadomestljive škode v posledici izvršbe (prvi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ne sme biti prestroga na način, da je že vsaka škoda v posledici realizacije izvršbe pravno nepriznana. Kar pa ne pomeni, tudi obratnega, da je vsakršna škoda v posledici realizacije izvršbe že razlog za odlog izvršbe, če gre za izvršbo na nepremičnino, izvršilno sodišče mora v primeru, ko dolžnik utemeljuje odlog s sprožitvijo pravde v zvezi z ničnostjo pravnega posla, ki je zajet v notarskem zapisu, ugotoviti intenzivnost pričakovane škode pri dolžniku zaradi realizacije obravnavane izvršbe v povezavi s presojo verjetnosti obstoja zatrjevanih ničnostnih razlogov. Upoštevati je namreč treba, da je pričakovano oškodovanje upnika, če ne bo prisilno izpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova, zagotovo manjše od dolžnikovega, če je izkazano za verjetno, da bo prišlo do izpolnitve nične obveznosti, torej takšne, za katero velja, da sploh nikoli ni obstajala.
  • 235.
    VSL Sodba I Cp 1163/2018
    22.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00017628
    OZ člen 174, 179, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 155, 216. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 9.
    višina denarne odškodnine - tuja pomoč - sporna višina urne postavke - prosti preudarek - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odvetniška storitev - kilometrina - davek na dodano vrednost (DDV) - potni stroški odvetnika - davek od storitev - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - potrebnost stroškov
    Presoja, ali vidne posledice poškodb predstavljajo skaženost v smislu 179. člena OZ, je v domeni sodišča.

    Sodna praksa se je ob upoštevanju urne postavke za nekvalificirano malo delo ustalila pri 5 EUR na uro.

    Pritožbeno stališče, po katerem zavarovalnica v skladu z 20.a členom ZOZP pride v zamudo šele po treh mesecih od prejema odškodninskega zahtevka, ni utemeljeno. Namen navedene določbe ni bil v tem, da se zavarovalnici zagotovi razumen rok za rešitev škodnih zahtevkov, temveč da oškodovancu zagotovi pravico do njihove hitre obravnave. Določba zato ne posega v splošno pravilo o zamudi glede odškodninske terjatve. O tem se je obrazloženo izreklo tudi Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 93/2015 z dne 6. 10. 2016.
  • 236.
    VDSS Sklep Pdp 576/2018
    22.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00017682
    ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15, 19.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - potrebni pravdni stroški
    Tožnik je v stroškovniku zahteval za vsako obrazloženo vlogo 150 točk na podlagi 2. točke tar. št. 15 OT. Sodišče na pravno kvalifikacijo iz stroškovnika ni vezano. Tako mu je za vlogo, s katero je umaknil tožbo, priznalo 50 točk, in sicer na podlagi 4. točke tar. št. 19 OT, kar znaša 50 točk. Ista podlaga OT pa je relevantna tudi glede vloge z dne 17. 1. 2017. Pritožba pravilno navaja, da te vloge ni šteti za obrazloženo vlogo, ki bi bila potrebna za odločitev o glavni stvari, pač pa jo je z vidika potrebnosti oceniti kot vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT.
  • 237.
    VSL Sklep IV Cp 1527/2018
    22.8.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00014276
    ZPP člen 116, 116/1.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka iz opravičenega razloga - utemeljen razlog - kriterij krivde - standard nezakrivljenosti - malomarnost stranke - skrbnost stranke
    Tožnica ni izkazala vzroka, ki bi upravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Pravilno je prvostopenjsko sodišče poudarilo, da je vzrok zamude opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je torej mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Le nezakrivljeno ravnanje stranke, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

    Zamuda (neudeležitev) naroka je posledica tožničinega malomarnega ravnanja, ko je na obvestilu o preklicu naroka spregledala jasen zapis, da se preklicani narok preloži na drug datum, kar ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
  • 238.
    VSL Sklep V Kp 888/2018
    22.8.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00014747
    ZKP člen 148, 148/4, 236, 236/1, 236/1-5, 236/2, 237. ZPacP člen 45, 45/2. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 20.
    nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - oprostitev dolžnosti pričanja - zdravnik - poklicna skrivnost - pacientove pravice - razveljavitev sklepa - tajnost zdravstvenih podatkov - odveza varovanja zaupnosti - prostovoljno razkritje podatkov
    Če se zaupni podatki o zdravstvenem stanju pacienta, s katerimi razpolaga njegov osebni zdravnik, ki pred sodiščem ni dolžan pričati, vendar o tem ni bil poučen in se ni izrecno odpovedal tej pravici, prelijejo v spisovno gradivo prek dopisa ter izpovedbe drugega zdravnika, ne gre za zakonito pridobljeno dokazno gradivo.

    V Kodeksu zdravniške etike ni temelja za odstop od načela tajnosti zdravstvenih podatkov, saj ZKP v tem kontekstu zahteva podanost pogojev, določenih v zakonu, kar pa etični kodeks ni.

    Kadar zaupne zdravstvene podatke policiji oziroma sodišču prostovoljno razkrijeta sam obtoženec oziroma njegov zagovornik, za varstvo zaupnosti teh podatkov načeloma ni (več) razlogov.
  • 239.
    VSL Sklep I Ip 1445/2018
    22.8.2018
    DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00014798
    Zakon o dedovanju člen 131. ZIZ člen 16a, 24, 24/4.
    neznani dediči - vložitev predloga za izvršbo - začasni skrbnik zapuščine - zapuščina - pravilna označba dolžnika
    Če zapuščinsko sodišče določi začasnega skrbnika zapuščine, lahko ta v izvršilnem postopku nastopa v imenu neznanih dedičev kot njihov zakoniti zastopnik. V takšnem primeru se torej izvršba opravlja na zapuščino pokojnega dolžnika. Na premoženje dedičev pa se lahko izvršba opravi šele takrat, ko je jasno, kdo so (kar se ugotovi s sklepom o dedovanju) in po tem, ko je izdan sklep o spremembi dolžnika po 24. členu ZIZ.
  • 240.
    VSL Sodba I Cp 222/2018
    22.8.2018
    STVARNO PRAVO
    VSL00014810
    SPZ člen 37, 92, 92/1.
    lastninska tožba - neposredna posest - izročitev stanovanja lastniku - sklepčnost tožbe
    Dejstvo, da lastnik obenem z izročitvijo stanovanja v neposredno posest ne zahteva tudi izpraznitve stanovanja, ni ovira, da pridobi fizično oblast nad stanovanjem (neposredna posest). Stanovanje se v posest izroči z izročitvijo ključa.
  • <<
  • <
  • 12
  • od 22
  • >
  • >>