pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu - gradnja na tujem svetu - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Tožnika kljub postavljenemu zahtevku na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v predmetni pravdi nista podala (nove) trditvene podlage, ki bi takšen zahtevek utemeljevala. Bistvo njunih trditev, s katerimi utemeljujeta, da sta sporno nepremičnino priposestvovala, še naprej ostaja stališče, da je bil njun pravni prednik (tudi) na podlagi izdanih sodb v dobri veri, da je z gradnjo na tuji nepremičnini na tej pridobil lastninsko pravico. Navedena zatrjevanja pa pomenijo ponovno uveljavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi določb gradnje na tujem.
Dejstvo, da lastnik obenem z izročitvijo stanovanja v neposredno posest ne zahteva tudi izpraznitve stanovanja, ni ovira, da pridobi fizično oblast nad stanovanjem (neposredna posest). Stanovanje se v posest izroči z izročitvijo ključa.
Če zapuščinsko sodišče določi začasnega skrbnika zapuščine, lahko ta v izvršilnem postopku nastopa v imenu neznanih dedičev kot njihov zakoniti zastopnik. V takšnem primeru se torej izvršba opravlja na zapuščino pokojnega dolžnika. Na premoženje dedičev pa se lahko izvršba opravi šele takrat, ko je jasno, kdo so (kar se ugotovi s sklepom o dedovanju) in po tem, ko je izdan sklep o spremembi dolžnika po 24. členu ZIZ.
Na tek zastaranja terjatve proti lastniku niso vplivali izvršilni postopki, ki jih je upravnica z namenom izterjave neplačanih stroškov obratovanja, upravljanja in vzdrževanja sprožila proti najemnikom poslovnega prostora.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje družbene lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - prehod lastninske pravice - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja
ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj določa milejše pogoje, kot jih predpisuje Zakon o zemljiški knjigi. Če so v ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja; če zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, pa ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika.
ZVEtL-1 ne omogoča rešitve, po kateri bi sodišče ugotovilo, da lastnik posameznega dela ni znan, ter izbrisalo obstoječo vknjižbo lastninske pravice oziroma jo razglasilo za neučinkovito.
ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogoča, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja. Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik.
sklep o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - vročitev sklepa o dedovanju - opustitev vročitve - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka - volilojemnik - ločitveni upnik - zavrženje predloga - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožnica ni niti volilojemnica, niti ločitvena upnica, in posledično ni stranka zapuščinskega postopka. Ker ni stranka zapuščinskega postopka, ni podan razlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju niti za dovoljenost pritožbe zoper sklep o dedovanju.
ZLNDL člen 2. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37. ZTLR člen 12.
pravica uporabe - dejanska uporaba nepremičnine - oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo - gradbeno dovoljenje - zamenjava zemljišč
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice (niti pravice uporabe) na zemljišču, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu (npr. upoštevajoč pri tem npr. pravila Občega državljanskega zakonika - ODZ, ZTLR, ZLNDL ali kakšnega drugega predpisa) pridobili in zadržali lastninsko pravico.
V skladu z utrjenim stališčem sodne praske je pravico uporabe pridobila tudi oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala.
napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - vpis v zemljiški knjigi - verjetnost pravice - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Po ustaljeni sodni praksi je v primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a. ZPSPP člen 26, 26/1, 28.
izvršba - izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba po ZPSPP - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - odstop od najemne pogodbe - sodno uveljavljanje odstopa
Po posebnih pravilih Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih mora najemodajalec s tožbo oziroma predlogom za izdajo izpraznitvenega naloga, s katerim uveljavi odpovedno pravico, zahtevati (uveljaviti svojo pravico), da sodišče najemniku naloži izpraznitev poslovnega prostora ali poslovne stavbe, ki je predmet najema, in njeno vrnitev najemodajalcu. Zato notarski zapis take najemne pogodbe ni ustrezen izvršilni naslov za prisilno izpolnitev obveznosti najemnika vrniti poslovni prostor.
Tožena stranka svoje terjatve ni pobotala s tožnikovo zunaj sodnega postopka, temveč je uveljavljala pobotno terjatev kot dopusten procesni ugovor, za katerega določba 136. člena ZDR-1 ne velja in ga ne omejuje.
ZIZ člen 9, 9/2, 272. ZPP člen 5, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 129.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - ogroženost otroka - porazdelitev preživninskega bremena - družinski standard - nujno preživljanje - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki je oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom, katere namen je v olajšanju položaja otroka, ko je ta tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnosti sodbe.
Izjemnost instituta regulacijske začasne odredbe, ki mora ostati omejena le na nujne primere, se mora izražati tudi pri začasnih odredbah glede preživljanja. Kriterij za določitev preživnine ne bi smel biti porazdelitev preživninskega bremena glede na ugotovljene potrebe otrok in zmožnosti vsakega od staršev (129. člen ZZZDR), pač pa kršitev preživninske obveznosti starša, zaradi česar je preživljanje otroka ogroženo.
Vsebinski kriterij za določitev višine preživnine pri regulacijskih začasnih odredbah ni (tako kot v sodbi) ustrezen življenjski standard, pač pa nujno preživljanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016945
OZ člen 58, 925.
zavarovalna pogodba - zavarovalna polica - pisna oblika pogodbe - kršitev obličnosti pogodbe - konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe - konvalidacija pravnega posla - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - teorija realizacije - realizirana pogodba - nerazumljiva vloga - spor majhne vrednosti
Sodišče je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo zavarovalno razmerje, da sta sklenili polici dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta bili veljavno sklenjeni, kljub temu, da jih toženec ni podpisal. Ugotovilo je namreč konvalidacijo pogodb na podlagi realizacije.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje - zmota - nedopustna grožnja
Kot je tožnica sama izpovedala, se je zavedala, da ji bo s podpisom sporazuma prenehalo delovno razmerje. To je ključno dejstvo spora. Navedeno sta potrdila tudi oba sodna izvedenca psihiatrične stroke. Ker je bila sposobna razumeti pomen svojega ravnanja in izraziti svojo voljo, neutemeljeno navaja, da podpisa sporazuma ni mogla zavrniti.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015125
ZD člen 2, 132, 145, 145/1, 192. ZDen člen 78. OZ člen 125, 125/2.
uporabnina za nepremičnino - zapuščina - predmet zapuščine - oddajanje premoženja v najem - najemnina - začasni skrbnik zapuščine - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - univerzalni pravni naslednik
Predmet dedovanja in s tem predmet zapuščine je samo tisto premoženje oziroma tiste premoženjske pravice, ki jih je pokojnik imel v trenutku smrti, ne pa premoženje, ki je nasta(ja)lo kasneje, četudi vir tega premoženja predstavlja stvar (nepremičnina oziroma njen solastniški del), ki sodi v zapuščino. Denarni zneski oziroma dohodki iz oddajanja tega premoženja v najem kasneje (po smrti zapustnika) niso del zapuščine in to tudi ne morejo postati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015382
OZ člen 6, 6/1, 336, 336/1, 346, 360, 574, 574/2. ZPP člen 72, 72/2.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - zastaranje - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - izločitev sodnika - prepozen predlog
Tožnik bi lahko zahteval vrnitev posojila že takrat, ko je mogel in moral vedeti, da se toženec z njegovim posojilom ne bo lotil načrtovanega projekta. Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in dejstvo, da toženec te pravice ni izkoristil, nimata vpliva na zapadlost toženčeve terjatve in na začetek teka zastaralnega roka. Tudi ni pomembno, ali in kdaj je bil toženec sam pripravljen vrniti posojilo, medtem ko zatrjevanega dogovora o odlogu vračila posojila tožniku ni uspelo dokazati.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki kot kriterij določitve višine uporabnine uporablja povprečno tržno najemnino za uporabljeno stvar in nato tožeči stranki prisodilo uporabnino na podlagi izračuna izvedenca z upoštevanjem kapitalizirane najemnine v prostem prometu.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje po ODZ - dobroverna posest - pristna posest - zakonita posest - poštena posest - dedič - raziskovalna dolžnost - ugotovitveni zahtevek
Res je paragraf 1460 ODZ za priposestvovanje zahteval tudi pravično (zakonito) posest, to je posest, ki je imela podlago v ustreznem pravnem naslovu, vendar pa pravnega naslova priposestvovalcu v primeru najdaljše priposestvovalne dobe (to je 30 ali 40 let) ni bilo treba navesti (glej paragraf 1477 ODZ). Ker je bila najdaljša doba priposestvovanja s pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960 skrajšana na 20 let, je bilo v istem mnenju sprejeto tudi stališče, da kdor se v sporu s prejšnjim lastnikom kot pošten posestnik sklicuje na 20-letno nepretrgano posest (torej na od takrat dalje maksimalno priposestvovalno dobo), zakonitosti posesti ni dolžan dokazati.
Dedič je dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari.
Izjava o umiku pritožbe, vsebovana v sodni poravnavi, je izjava, dana pred sodiščem, ki ima neposredne učinke v postopku. Ker sodišče druge stopnje o pritožbi še ni odločilo, je odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 334. člena ZPP).
obseg zapuščine - nastanek terjatve - razpolaganje dediča z zapuščino - spor med dediči
Pritožnica se ne strinja z ravnanjem sodediča, ki je po smrti zapustnice razpolagal s spornim denarnim zneskom. Če je bilo njegovo razpolaganje neupravičeno, bi pritožnica smela terjati plačilo njenemu dednemu deležu ustreznega dela navedenega zneska, vendar gre v tem primeru za spor med dedičema, o katerem ne odloča zapuščinsko sodišče.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke in so v mejah dopustnega dolžni storiti prav vse za njihovo preživljanje, preživnina pa mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.