pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu - gradnja na tujem svetu - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Tožnika kljub postavljenemu zahtevku na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v predmetni pravdi nista podala (nove) trditvene podlage, ki bi takšen zahtevek utemeljevala. Bistvo njunih trditev, s katerimi utemeljujeta, da sta sporno nepremičnino priposestvovala, še naprej ostaja stališče, da je bil njun pravni prednik (tudi) na podlagi izdanih sodb v dobri veri, da je z gradnjo na tuji nepremičnini na tej pridobil lastninsko pravico. Navedena zatrjevanja pa pomenijo ponovno uveljavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi določb gradnje na tujem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018913
ZIZ člen 9, 15, 272. ZPP člen 35. ZS člen 104, 104-1. ZZZDR člen 106.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - začasna odredba - začasna ureditev stikov - otrokova korist
Sodišče sme primernost staršev za vzgojo in varstvo na podlagi predloga za izdajo začasne odredbe presojati šele, če je predlagatelj verjetno izkazal, da je začasna odredba o vzgoji in varstvu potrebna zaradi konkretne ogroženosti koristi otroka, odločitve pa ni mogoče odložiti do popolne razjasnitve stvari po celovito izvedenem dokaznem postopku ob koncu postopka.
Z izdano začasno odredbo je sodišče vzpostavilo položaj, v katerem bo lahko otrok do končne odločitve v zadevi ohranil povezanost z vsakim od staršev, hkrati pa bodo z natančno določitvijo stikov preprečene konfliktne situacije, ki bi ogrožajoče vplivale na otroka, kakršne so se ob prej nejasno določenih stikih že pojavljale. Pritožbeno sodišče dodaja, da bosta morala starša izkazati razumsko sposobnost pri izvrševanju navedene začasne odredbe in da bo njuna zmožnost prilagajanja koristim otroka nedvomno vplivala na vprašanje končne odločitve v tej pravdni zadevi.
premestitev na drugo delovno mesto - pravnomočna sodba - poziv nazaj na delo - reintegracija
Tožnik ne upošteva, da je bil toženi stranki s sodbo naložen ne le poziv tožnika na prejšnje delovno mesto, ampak tudi priznanje pravic na tem delovnem mestu. Napačno navaja, da je naloženo obveznost "pozvati nazaj na delovno mesto" (ki se sicer v sodni praksi pogosteje uporablja v zvezi z naloženo obveznostjo reintegracije delavca v delovno razmerje v posledici njegovega nezakonitega prenehanja) razumeti le tako, da ga mora tožena stranka sicer pozvati nazaj na delovno mesto, ključno pa naj bi bilo njegovo izbirno upravičenje, da to sprejme ali zavrne - da se torej na poziv odzove ali pa ne, kar pa ne drži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00017628
OZ člen 174, 179, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 155, 216. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 9.
višina denarne odškodnine - tuja pomoč - sporna višina urne postavke - prosti preudarek - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odvetniška storitev - kilometrina - davek na dodano vrednost (DDV) - potni stroški odvetnika - davek od storitev - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - potrebnost stroškov
Presoja, ali vidne posledice poškodb predstavljajo skaženost v smislu 179. člena OZ, je v domeni sodišča.
Sodna praksa se je ob upoštevanju urne postavke za nekvalificirano malo delo ustalila pri 5 EUR na uro.
Pritožbeno stališče, po katerem zavarovalnica v skladu z 20.a členom ZOZP pride v zamudo šele po treh mesecih od prejema odškodninskega zahtevka, ni utemeljeno. Namen navedene določbe ni bil v tem, da se zavarovalnici zagotovi razumen rok za rešitev škodnih zahtevkov, temveč da oškodovancu zagotovi pravico do njihove hitre obravnave. Določba zato ne posega v splošno pravilo o zamudi glede odškodninske terjatve. O tem se je obrazloženo izreklo tudi Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 93/2015 z dne 6. 10. 2016.
Tožnik je v stroškovniku zahteval za vsako obrazloženo vlogo 150 točk na podlagi 2. točke tar. št. 15 OT. Sodišče na pravno kvalifikacijo iz stroškovnika ni vezano. Tako mu je za vlogo, s katero je umaknil tožbo, priznalo 50 točk, in sicer na podlagi 4. točke tar. št. 19 OT, kar znaša 50 točk. Ista podlaga OT pa je relevantna tudi glede vloge z dne 17. 1. 2017. Pritožba pravilno navaja, da te vloge ni šteti za obrazloženo vlogo, ki bi bila potrebna za odločitev o glavni stvari, pač pa jo je z vidika potrebnosti oceniti kot vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - kletni prostor pod ploščadjo - podzemna stavba - zakonita stavbna pravica - javna pohodna površina - več uporabnikov iste nepremičnine - izvedensko mnenje
Ker se za podzemne stavbe šteje, da imajo njihovi vsakokratni etažni lastniki na nepremičnini zakonito stavbno pravico na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZVEtL-1, je sodišče prve stopnje na obravnavani nepremičnini utemeljeno ustanovilo zakonito stavbno pravico, kot izhaja iz II. točke izpodbijanega sklepa. S tem je etažnim lastnikom v celoti omogočilo izvajanje lastninskih upravičenj na podzemnih delih stavbe, ki so bistveni za njeno uporabo.
ZD člen 28, 28/1, 28/4, 174, 174/1. SZ člen 117, 117/1.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - darilna pogodba - darilo - vračunanje daril - odplačen pravni posel - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
V zvezi z ugotavljanjem obračunske vrednosti zapuščine je med dedinjami sporno, ali je darilna pogodba z dne 27. 2. 2008, sklenjena med zapustnikom in njegovo ženo C. C. ter dedinjo A. A., v celoti neodplačna, ali pa je bila (delno) odplačen pravni posel. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje pri presoji, katera pravica strank je bolj verjetna, ni upoštevalo same vsebine darilne pogodbe ter navedb, da bi bila lahko kupka nepremičnine, ki je bila predmet darilne pogodbe, v skladu z določbami SZ tudi oporočna dedinja, saj je bila ožji družinski član zapustnika.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00019223
ZNP člen 37. OZ člen 131, 198.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - določitev odškodnine v postopku razlastitve - kmetijska zemljišča - status zemljišča - dejanska razlastitev - odvzem posesti - odločba o razlastitvi - poseg v lastninsko pravico - razlastitveni postopek - javna korist - namembnost zemljišča - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - višina odškodnine
Če je predlagateljica nepremičnine nasprotnega udeleženca vzela v posest že pred izvedbo razlastitvenega postopka, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve in s tem nezakonitega posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, pri čemer to velja neodvisno od tega, ali je za odvzem posesti in izgradnjo kolesarske steze obstajala javna korist.
KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4, 161, 161/1, 161/4, 161/5. ZKP člen 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - obramba pravice - varstvo upravičenih koristi - izključitev kaznivosti - poseg v čast in dobro ime - dokaz resničnosti - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - razlaga kazenskega zakona - logična razlaga - sistemska razlaga
Kljub temu, da peti odstavek 161. člena KZ-1 izrecno ne ponavlja besedila "kar lahko škoduje dobremu imenu" iz prvega odstavka navedenega člena, tako logična kot sistemska razlaga ne dopuščata drugega sklepa, kot da se obdolženec ob podanih zakonskih pogojih lahko ekskulpira kaznivosti (če dokaže resničnost izjav ali najmanj utemeljen razlog verjeti v resničnost) tudi glede zatrjevanja ali raznašanja objektivno žaljivih dejstev, saj sicer ne bi šlo za izpolnjenost zakonskih znakov po prvem odstavku 161. člena KZ-1 in že izhodiščno ne za kaznivo dejanje.
Pri navedbah v odgovoru na pritožbo nasprotne stranke (zasebne tožilke) v upravnem postopku gre za obrambo pravic, za katere se stranka (obdolženec) v postopku zavzema, oziroma varstvo njenih upravičenih koristi v konkretnem primeru.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev - dvom v pravilnost vročitve - izvedenec grafološke stroke
Pritožnica vztraja, da na vročilnici ni njenega podpisa in da ji tožba v odgovor ni bila vročena, ker bi sicer nanjo odgovorila. V pritožbi predlaga postavitev izvedenca grafološke stroke, česar brez svoje krivde prej kot v pritožbenem postopku ni mogla predlagati. Ker obstoja dvom, da je bila osebna vročitev tožbe prvi toženi stranki opravljena skladno z določili ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZIZ člen 71, 71/1. ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 679, 679/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - težko nadomestljiva škoda - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje interesov strank - podružnica banke - sposobnost biti stranka v postopku
Razlaga zakonskega pogoja težko nadomestljive škode v posledici izvršbe (prvi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ne sme biti prestroga na način, da je že vsaka škoda v posledici realizacije izvršbe pravno nepriznana. Kar pa ne pomeni, tudi obratnega, da je vsakršna škoda v posledici realizacije izvršbe že razlog za odlog izvršbe, če gre za izvršbo na nepremičnino, izvršilno sodišče mora v primeru, ko dolžnik utemeljuje odlog s sprožitvijo pravde v zvezi z ničnostjo pravnega posla, ki je zajet v notarskem zapisu, ugotoviti intenzivnost pričakovane škode pri dolžniku zaradi realizacije obravnavane izvršbe v povezavi s presojo verjetnosti obstoja zatrjevanih ničnostnih razlogov. Upoštevati je namreč treba, da je pričakovano oškodovanje upnika, če ne bo prisilno izpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova, zagotovo manjše od dolžnikovega, če je izkazano za verjetno, da bo prišlo do izpolnitve nične obveznosti, torej takšne, za katero velja, da sploh nikoli ni obstajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060196
ZKZ-73 člen 19. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100.
kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavitev prednostne pravice - sklenitev kupne pogodbe - trenutek sklenitve pogodbe - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - kupna pogodba za nepremičnino - določenost in določljivost predmeta pogodbe - nesklenitev pogodbe - povišanje nagrade za zastopanje več strank - nagrada za postopek
Zmotno je tožnikovo stališče, da je do sklenitve kupne pogodbe za kmetijsko zemljišče, za katero je prodajalec (skladno z v letu 1975 veljavnim ZKZ) dal ponudbo, prišlo že s sprejemom ponudbe in pod odložnim pogojem njene odobritve. Gre namreč za stališče, ki se je oblikovalo šele po sprejemu SPZ v letu 2002 ter na podlagi drugačne zakonske ureditve postopka prodaje kmetijskih zemljišč kot je veljala v letu 1975. Pred tem pa je v sodni praksi veljalo, da s tem, ko ponudnik prejme izjavo upravičenca, da ponudbo, dano po določbah ZKZ, sprejema, prodajna pogodba še ni sklenjena, ampak prejem izjave o sprejemu ponudbe ponudniku nalaga le obveznost skleniti pogodbo z upravičencem, ki je pravico prednostnega nakupa pravilno uveljavil, slednjemu pa tudi zahtevek na sklenitev pogodbe.
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Tako nagrada nastane celo takrat, ko odvetnik še ni vložil tožbe ali vloge, a je za to že imel pooblastilo. Dejstvo, da je drugi toženec odvetnika pooblastil šele ob koncu postopka, na nastanek nagrade tako ne vpliva.
prometna nezgoda - nesporen temelj zahtevka - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - primerjava s primeri iz sodne prakse - poškodba kolena - poškodba palca desne roke - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - subjektivni in objektivni kriterij
Pritožnik je bil poškodovan v prometni nezgodi, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Utrpel je poškodbi levega kolena in palca desnice, in sicer na levem kolenu raztrganino sprednje križne vezi, delno raztrganino notranje kolateralne vezi in delno raztrganino zadnje križne vezi, na desni roki pa zvin sklepa.
Tožnik je za poškodbo, ki jo je mogoče uvrstiti v III. kategorijo glede na Fischerjevo razvrstitev intenzivnosti poškodb (srednje hudi primeri), prejel 25,6 povprečnih plač. Ob primerjavi odškodninskih primerov, se pokaže, da tožniku prisojena odškodnina ni previsoka.
ZLNDL člen 2. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37. ZTLR člen 12.
pravica uporabe - dejanska uporaba nepremičnine - oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo - gradbeno dovoljenje - zamenjava zemljišč
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice (niti pravice uporabe) na zemljišču, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu (npr. upoštevajoč pri tem npr. pravila Občega državljanskega zakonika - ODZ, ZTLR, ZLNDL ali kakšnega drugega predpisa) pridobili in zadržali lastninsko pravico.
V skladu z utrjenim stališčem sodne praske je pravico uporabe pridobila tudi oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala.
določitev pripadajočega zemljišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - javna cesta - javna cesta na zasebnem zemljišču - kategorizirana javna cesta - občinska javna cesta - dopolnitev izvedenskega mnenja - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Pripadajoče zemljišče k stavbi ne posega v javno cesto, ker do širitve ceste ni prišlo in gre v naravi za zelenico.
ZDR-1 člen 128, 130, 148, 154.. ZDCOPMD člen 3.. OZ člen 352.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61, 73.
nadurno delo - službeno vozilo - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožena stranka je bila s tem, ko je tožnik mimo njene volje uporabljal službeni tovornjak prikrajšana, in sicer najmanj v višini amortizacije vozila, gum in goriva.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo določbo 148. člena ZDR-1, da pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa ta ne sme presegati več kot 56 ur na teden, in da se upošteva delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Kljub temu, da je delovni čas neenakomerno razporejen, mora v referenčnem obdobju dosegati polni delovni čas, določen v pogodbi o zaposlitvi, zato so vse ure, ki presegajo tako ugotovljeni polni delovni čas, nadure, ki jih je tožena stranka dolžna tožniku plačati.
ZIS člen 88, 91.. ZDR-1 člen 44, 126, 127.. ZDoh-2 člen 19.
plačilo razlike plače - igralništvo - igre na srečo - delovna uspešnost - prejemek iz delovnega razmerja - davki in prispevki - napitnina
Napačna je pritožbena navedba, da tožnik gostinskih napitnin ne prejema na podlagi zaposlitve, ampak zgolj na podlagi neposrednega stika med njim in gostom, ki z napitnino izrazi zadovoljstvo zaradi odnosa, ki ga ima tožnik do njega. Ravno zaposlitev pri toženi stranki je namreč ključna okoliščina, ki privede do prejema napitnin.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza - denarno povračilo
Denarno povračilo namesto reintegracije ni namenjeno povračilu nepremoženjske škode, ki bi jo utrpel zaposleni zaradi kršitve njegovih osebnostnih pravic. Sodišče po izvedenem dokaznem postopku ni ugotovilo, da bi tožena stranka tožnika s podano odpovedjo šikanirala. Tožniku povračilo škode zaradi neizrabljenega letnega dopusta ne pripada v okviru denarnega povračila namesto reintegracije, saj bi moral odškodnino iz tega naslova uveljavljati s posebnim zahtevkom, prav tako bi moral postaviti posebni zahtevek za plačilo odškodnine za psihične bolečine zaradi nezakonite odpovedi.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki kot kriterij določitve višine uporabnine uporablja povprečno tržno najemnino za uporabljeno stvar in nato tožeči stranki prisodilo uporabnino na podlagi izračuna izvedenca z upoštevanjem kapitalizirane najemnine v prostem prometu.
obseg zapuščine - nastanek terjatve - razpolaganje dediča z zapuščino - spor med dediči
Pritožnica se ne strinja z ravnanjem sodediča, ki je po smrti zapustnice razpolagal s spornim denarnim zneskom. Če je bilo njegovo razpolaganje neupravičeno, bi pritožnica smela terjati plačilo njenemu dednemu deležu ustreznega dela navedenega zneska, vendar gre v tem primeru za spor med dedičema, o katerem ne odloča zapuščinsko sodišče.