NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00019223
ZNP člen 37. OZ člen 131, 198.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - določitev odškodnine v postopku razlastitve - kmetijska zemljišča - status zemljišča - dejanska razlastitev - odvzem posesti - odločba o razlastitvi - poseg v lastninsko pravico - razlastitveni postopek - javna korist - namembnost zemljišča - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - višina odškodnine
Če je predlagateljica nepremičnine nasprotnega udeleženca vzela v posest že pred izvedbo razlastitvenega postopka, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve in s tem nezakonitega posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, pri čemer to velja neodvisno od tega, ali je za odvzem posesti in izgradnjo kolesarske steze obstajala javna korist.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - predodelitev otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - izjemen primer - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - varstvo koristi otroka - izkazana ogroženost otroka
Kontinurian in stabilen sistem varstva in vzgoje, ki je za dekličin razvoj bistven, je osnovni razlog za odločitev sodišča prve stopnje, da se desetletna deklica z začasno odredbo ne predodeli materi. Le kot dodaten razlog je sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi opozorilo tudi na preteklo družinsko dinamiko v času, ko je A. še živela s svojo materjo in je občutila veliko pomanjkanje varnosti, ljubezni, sprejetosti ter lastne vrednosti.
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje in da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Predodelitev otroka na podlagi začasne odredbe lahko legitimira le akutno ogrožena otrokova korist. Ta pa v konkretnem primeru ni izkazana in ni mogoče enostavno zaključiti, da neupoštevanje dekličine želje, da bi sedaj raje živela pri materi, pri deklici povzroča takšno škodo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje - zmota - nedopustna grožnja
Kot je tožnica sama izpovedala, se je zavedala, da ji bo s podpisom sporazuma prenehalo delovno razmerje. To je ključno dejstvo spora. Navedeno sta potrdila tudi oba sodna izvedenca psihiatrične stroke. Ker je bila sposobna razumeti pomen svojega ravnanja in izraziti svojo voljo, neutemeljeno navaja, da podpisa sporazuma ni mogla zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015382
OZ člen 6, 6/1, 336, 336/1, 346, 360, 574, 574/2. ZPP člen 72, 72/2.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - zastaranje - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - izločitev sodnika - prepozen predlog
Tožnik bi lahko zahteval vrnitev posojila že takrat, ko je mogel in moral vedeti, da se toženec z njegovim posojilom ne bo lotil načrtovanega projekta. Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in dejstvo, da toženec te pravice ni izkoristil, nimata vpliva na zapadlost toženčeve terjatve in na začetek teka zastaralnega roka. Tudi ni pomembno, ali in kdaj je bil toženec sam pripravljen vrniti posojilo, medtem ko zatrjevanega dogovora o odlogu vračila posojila tožniku ni uspelo dokazati.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015125
ZD člen 2, 132, 145, 145/1, 192. ZDen člen 78. OZ člen 125, 125/2.
uporabnina za nepremičnino - zapuščina - predmet zapuščine - oddajanje premoženja v najem - najemnina - začasni skrbnik zapuščine - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - univerzalni pravni naslednik
Predmet dedovanja in s tem predmet zapuščine je samo tisto premoženje oziroma tiste premoženjske pravice, ki jih je pokojnik imel v trenutku smrti, ne pa premoženje, ki je nasta(ja)lo kasneje, četudi vir tega premoženja predstavlja stvar (nepremičnina oziroma njen solastniški del), ki sodi v zapuščino. Denarni zneski oziroma dohodki iz oddajanja tega premoženja v najem kasneje (po smrti zapustnika) niso del zapuščine in to tudi ne morejo postati.
Po prvem odstavku 214. člena ZPP, ki se v skladu s 37. členom ZNP smiselno uporablja tudi v tem postopku, priznanih dejstev ni treba dokazovati. Pritožnica svojega priznanja tudi po drugi cenitvi ni preklicala ali jasno omejila. Pritožbena trditev, da je nasprotna udeleženka umaknila svojo ponudbo, ko je pristala na novo cenitev, ni utemeljena. Prva cenitev, ki jo je predložila pritožnica v tem postopku, ne pomeni ponudbe v smislu 22. člena OZ, ampak gre za dokaz, ki mu ni mogoče odrekati dokazne vrednosti, saj se je predlagatelj z njegovo uporabo v postopku izrecno strinjal. S tem je breme dokazovanja, da naj bi bila vrednost razlaščenih nepremičnin v resnici nižja, prešlo na pritožnico. Zgolj njena izjava, da na drugo cenitev nima pripomb in da jo v celoti sprejema, ni zadoščala, zato je bila v tem primeru pritožnica tista, ki bi glede na razlike v obeh cenitvah morala predlagati nadaljevanje dokazovanja z novim cenilcem (tretji odstavek 254. člena ZPP).
mediji - članek v medijih - finančno poslovanje - objava popravka po ZMed - pravica do popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka - pavšalno zanikanje - vsebinsko zanikanje
Namen popravka je, da oseba zaščiti svoje pravice, v katere je posegel članek, s tem, da javnosti predstavi lastna nasprotujoča stališča. Na ta način se vzpostavlja potrebno ravnotežje med pravico medija do svobode izražanja in varstvom osebnostnih pravic posameznika. S tem pa se zagotavlja tudi pravica javnosti do celovite in objektivne obveščenosti. Interes prizadetega posameznika je postavljen pred interes javnosti do celovite in objektivne obveščenosti, obstoj obeh predpostavk pa je podlaga za utemeljenost zahteve za objavo popravka. Zahteva posameznika za objavo popravka namreč ni utemeljena, čeprav je njegova pravica z objavo članka prizadeta, če v popravku v ničemer ni zanikal navedb iz članka in ni navedel drugih ali nasprotnih dejstev, s katerimi bi spodbijal oziroma dopolnjeval navedbe iz članka.
Prav tako je za vprašanje, kaj pomeni ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP, nerelevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015163
ZPP člen 78, 79, 153, 153/3. ZFPPIPP člen 386. OZ člen 921.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - plačilo predujma - skrbnost stečajnega upravitelja - zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - zavarovalnina - soprispevek zavarovanca - neuporaba varnostnega pasu - namen pogodbe - pogodbena avtonomija
Omejevanje odgovornosti zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine s soprispevkom zavarovanca k nastali škodi bi bilo v primeru, kot je obravnavani, v nasprotju s samim namenom AO plus zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00014391
ZPP člen 18, 29. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZMZPP člen 1, 1/1, 48, 48/3, 55, 55/1. ZUreP-1 člen 105, 106. ZNP člen 37.
odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - določitev odškodnine zaradi razlastitve - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - navezna okoliščina najožje koneksnosti - zmotna uporaba materialnega prava
Uredba EU št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. december 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Ne zajema pa davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii). Postopki v zvezi z razlastitvami ne spadajo pod 1. člen navedene Uredbe.
Po določilih 105. in 106. člena ZureP-1, ki se uporablja v tem postopku, pripada lastniku razlaščene nepremičnine ustrezna odškodnina, ki se določi v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču, če udeleženca ne dosežeta soglasja in ne skleneta sporazuma o odškodnini v upravnem postopku. S tem zakon določa, da je določitev odškodnine v nepravdnem postopku civilnopravno razmerje, s katerim se uredi odmena na razlaščeno zemljišče v denarju. Gre za premoženjsko razmerje, ki se uredi v nepravdnem postopku (prvi odstavek 1. člena ZMZPP).
Prvi odstavek 58. člena ZMZPP v zvezi s tretjim odstavkom 48. člena ZMZPP določa, da je v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je na ozemlju Republike Slovenije predmet, na katerega se nanaša tožba. Nepremičnina, za katero je treba določiti odškodnino zaradi razlastitve, je na območju sodišča prve stopnje. Do enake ugotovitve – pristojnosti sodišča prve stopnje – vodi tudi uporaba prvega odstavka 55. člena ZMZPP, ki ureja pristojnost v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti in po kateri je pristojno sodišče Republike Slovenije tudi tedaj, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica. Razlastitev obravnavanih nepremičnin je bila izvedena na območju Republike Slovenije, kar pomeni, da tudi ta navezna okoliščina kaže na pristojnost sodišča prve stopnje.
Dejstvo, da lastnik obenem z izročitvijo stanovanja v neposredno posest ne zahteva tudi izpraznitve stanovanja, ni ovira, da pridobi fizično oblast nad stanovanjem (neposredna posest). Stanovanje se v posest izroči z izročitvijo ključa.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu - gradnja na tujem svetu - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Tožnika kljub postavljenemu zahtevku na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v predmetni pravdi nista podala (nove) trditvene podlage, ki bi takšen zahtevek utemeljevala. Bistvo njunih trditev, s katerimi utemeljujeta, da sta sporno nepremičnino priposestvovala, še naprej ostaja stališče, da je bil njun pravni prednik (tudi) na podlagi izdanih sodb v dobri veri, da je z gradnjo na tuji nepremičnini na tej pridobil lastninsko pravico. Navedena zatrjevanja pa pomenijo ponovno uveljavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi določb gradnje na tujem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018913
ZIZ člen 9, 15, 272. ZPP člen 35. ZS člen 104, 104-1. ZZZDR člen 106.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - začasna odredba - začasna ureditev stikov - otrokova korist
Sodišče sme primernost staršev za vzgojo in varstvo na podlagi predloga za izdajo začasne odredbe presojati šele, če je predlagatelj verjetno izkazal, da je začasna odredba o vzgoji in varstvu potrebna zaradi konkretne ogroženosti koristi otroka, odločitve pa ni mogoče odložiti do popolne razjasnitve stvari po celovito izvedenem dokaznem postopku ob koncu postopka.
Z izdano začasno odredbo je sodišče vzpostavilo položaj, v katerem bo lahko otrok do končne odločitve v zadevi ohranil povezanost z vsakim od staršev, hkrati pa bodo z natančno določitvijo stikov preprečene konfliktne situacije, ki bi ogrožajoče vplivale na otroka, kakršne so se ob prej nejasno določenih stikih že pojavljale. Pritožbeno sodišče dodaja, da bosta morala starša izkazati razumsko sposobnost pri izvrševanju navedene začasne odredbe in da bo njuna zmožnost prilagajanja koristim otroka nedvomno vplivala na vprašanje končne odločitve v tej pravdni zadevi.
ZIZ člen 40, 40/1, 40/1-1, 252, 252/1. SPZ člen 142, 142/2. ZGD-1 člen 679, 679/1.
opredelitev stranke v postopku - poprava napačne označbe osebe - podružnica tuje pravne osebe - posebna pravila o dokazu prehoda obveznosti - zemljiška knjiga - dolžnik v stečaju - prenehanje glavnega dolžnika - hipotekarno zavarovanje
Podružnica vedno nastopa v imenu in za račun tujega podjetja in ne v lastnem imenu, kar je pravilno upoštevati tudi pri identifikaciji strank postopka. Ni šlo za dva različna upnika in s tem za subjektivno spremembo, kot želi predstaviti dolžnik, ampak le za popravo označbe istega subjekta. Podružnica uporablja firmo matičnega podjetja hkrati s firmo podružnice.
Prehoda obveznosti na novega hipotekarnega dolžnika, do katerega pride po samem zakonu, ni treba posebej izkazati z listino. Za izvršilno sodišče zadošča, da prehod izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060196
ZKZ-73 člen 19. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100.
kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavitev prednostne pravice - sklenitev kupne pogodbe - trenutek sklenitve pogodbe - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - kupna pogodba za nepremičnino - določenost in določljivost predmeta pogodbe - nesklenitev pogodbe - povišanje nagrade za zastopanje več strank - nagrada za postopek
Zmotno je tožnikovo stališče, da je do sklenitve kupne pogodbe za kmetijsko zemljišče, za katero je prodajalec (skladno z v letu 1975 veljavnim ZKZ) dal ponudbo, prišlo že s sprejemom ponudbe in pod odložnim pogojem njene odobritve. Gre namreč za stališče, ki se je oblikovalo šele po sprejemu SPZ v letu 2002 ter na podlagi drugačne zakonske ureditve postopka prodaje kmetijskih zemljišč kot je veljala v letu 1975. Pred tem pa je v sodni praksi veljalo, da s tem, ko ponudnik prejme izjavo upravičenca, da ponudbo, dano po določbah ZKZ, sprejema, prodajna pogodba še ni sklenjena, ampak prejem izjave o sprejemu ponudbe ponudniku nalaga le obveznost skleniti pogodbo z upravičencem, ki je pravico prednostnega nakupa pravilno uveljavil, slednjemu pa tudi zahtevek na sklenitev pogodbe.
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Tako nagrada nastane celo takrat, ko odvetnik še ni vložil tožbe ali vloge, a je za to že imel pooblastilo. Dejstvo, da je drugi toženec odvetnika pooblastil šele ob koncu postopka, na nastanek nagrade tako ne vpliva.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 243. ZDavP-2 člen 49, 49/1, 49/4, 76, 145, 145/1, 145/2, 145/2-2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o zavarovanju - ugovorni razlog
Pritožnik ima sicer prav, da seznam izvršilnih naslovov predstavlja evidenco terjatev, vendar gre za evidenco ne samo zatrjevanih terjatev do dolžnika, gre za evidenco posameznih izvršilnih naslovov. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku izvršbe (zavarovanja) smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. Iz tega nadalje izhaja, da lahko dolžnica v postopku zavarovanja ugovarja dovoljenemu zavarovanju iz več razlogov (ki so primeroma navedeni ZIZ). Tako lahko na primer ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v tistem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve izvršbe), kar je nazorno pokazal ta primer, ko ima seznam 1089 zaporednih številk.
ZPP člen 17, 17/3, 30, 30/1, 32, 32/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti
Za presojo stvarne pristojnosti pravdnega sodišča je odločilen čas izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju postopka v pravdi. Resda se predlog za izvršbo obravnava kot tožba, a le v obsegu, v katerem se na podlagi sklepa izvršilnega sodišča zadeva obravnava v pravdi. Določba tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi stvarne pristojnosti pa ne pride v poštev, ker ima določba drugega odstavka 62. člena ZIZ značaj specialnega pravila.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - preživljanje mladoletnega otroka - pravica do osebnih stikov z otrokom - stiki v korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - izvedensko mnenje - volja otroka - varovanje koristi otroka
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 706/2009 z dne 3. 12. 2009 navedlo, da pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (tako imenovana kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (tako imenovana dolgoročna korist).
neupravičena obogatitev - verzija - vlaganja v nepremičnino tretjega - zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj
Ugotovitev, da kupec za nepremičnino ne bo pripravljen plačati več, kot je strošek gradnje nepremičnine z enako uporabnostjo, ne zadošča, saj je kupec lahko pripravljen plačati manj kot znaša ta strošek. Vrednost vlaganj je treba primerjati s tržno vrednostjo nepremičnine, ali vsaj vrednostjo nepremičnine, ugotovljeno na kakšen drug način.
Na tek zastaranja terjatve proti lastniku niso vplivali izvršilni postopki, ki jih je upravnica z namenom izterjave neplačanih stroškov obratovanja, upravljanja in vzdrževanja sprožila proti najemnikom poslovnega prostora.