ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - pridobivanje skupnega premoženja - skupno premoženje - posojilna pogodba ali darilo - delež na skupnem premoženju - višina deleža na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil prispevek pravdnih strank pri gospodinjskih delih in skrbi za otroke uravnotežen. Glede na razliko v dohodkih pa je nato pravilno zaključilo, da je toženčev delež na skupnem premoženju 70%, tožničin pa 30%.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.
Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
Tožnik ni navedel, s kakšnimi ravnanji naj bi mu toženec povzročil zatrjevano škodo, da bi bilo mogoče presoditi, ali sploh gre za nedopustno ravnanje. V prvem odstavku 7. člena ZPP je določeno, da mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To pomeni, da morajo biti podane najprej navedbe o odločilnih dejstvih. Od navedb je potrebno ločiti dokaze (listine, priče itd.), ki pa trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Dokazi so namreč namenjeni ugotavljanju resničnosti navedb.
župan - nadomestilo plače - prenehanje funkcije - lokalna samouprava - delo v občinskih organih - nadzor
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana nanaša na razmerje med občino in njenim nekdanjim županom ter iz tega izvirajočega zahtevka za nadomestilo plače po prenehanju mandata. Gre torej za odločanje o pravici delovnopravne narave, ki bivšemu županu pripada na podlagi določil ZFDO. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZFDO o pravici župana, ki mu je prenehala funkcija, odloča delovno telo predstavniškega organa.
Župan kot varuh zakonitosti lahko v tem delovnem sporu lokalni skupnosti prepreči izvršitev odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter kot zakoniti zastopnik občine, ki je v sporu pasivno legitimirana, dokazuje zakonitost svojega ravnanja oziroma nezakonitost priznane pravice tožniku.
Tožnik je upravičen do nadomestila plače, saj so bili podani vsi razlogi iz prvega odstavka 14. člena ZFDO za priznanje te pravice.
Tožnik v pritožbi izpostavlja nastanek težko nadomestljive škode, vendar pa okoliščine, na katere se v zvezi s tem sklicuje (da je plača njegov edini vir dohodka, da nima drugega premoženja, da je ostala samo plača partnerke, s katero živi v najeti nepremičnini, da pa ne gre le za materialni vidik, saj je publicist in pisatelj ter javno znana oseba, zato bi nastala velika škoda tudi njegovemu ugledu in dobremu imenu) ne dajejo podlage za izdajo regulacijske odredbe.
ZIZ člen 40, 40/1, 40/1-1, 252, 252/1. SPZ člen 142, 142/2. ZGD-1 člen 679, 679/1.
opredelitev stranke v postopku - poprava napačne označbe osebe - podružnica tuje pravne osebe - posebna pravila o dokazu prehoda obveznosti - zemljiška knjiga - dolžnik v stečaju - prenehanje glavnega dolžnika - hipotekarno zavarovanje
Podružnica vedno nastopa v imenu in za račun tujega podjetja in ne v lastnem imenu, kar je pravilno upoštevati tudi pri identifikaciji strank postopka. Ni šlo za dva različna upnika in s tem za subjektivno spremembo, kot želi predstaviti dolžnik, ampak le za popravo označbe istega subjekta. Podružnica uporablja firmo matičnega podjetja hkrati s firmo podružnice.
Prehoda obveznosti na novega hipotekarnega dolžnika, do katerega pride po samem zakonu, ni treba posebej izkazati z listino. Za izvršilno sodišče zadošča, da prehod izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
ZIZ člen 71, 71/1. ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 679, 679/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - težko nadomestljiva škoda - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje interesov strank - podružnica banke - sposobnost biti stranka v postopku
Razlaga zakonskega pogoja težko nadomestljive škode v posledici izvršbe (prvi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ne sme biti prestroga na način, da je že vsaka škoda v posledici realizacije izvršbe pravno nepriznana. Kar pa ne pomeni, tudi obratnega, da je vsakršna škoda v posledici realizacije izvršbe že razlog za odlog izvršbe, če gre za izvršbo na nepremičnino, izvršilno sodišče mora v primeru, ko dolžnik utemeljuje odlog s sprožitvijo pravde v zvezi z ničnostjo pravnega posla, ki je zajet v notarskem zapisu, ugotoviti intenzivnost pričakovane škode pri dolžniku zaradi realizacije obravnavane izvršbe v povezavi s presojo verjetnosti obstoja zatrjevanih ničnostnih razlogov. Upoštevati je namreč treba, da je pričakovano oškodovanje upnika, če ne bo prisilno izpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova, zagotovo manjše od dolžnikovega, če je izkazano za verjetno, da bo prišlo do izpolnitve nične obveznosti, torej takšne, za katero velja, da sploh nikoli ni obstajala.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka iz opravičenega razloga - utemeljen razlog - kriterij krivde - standard nezakrivljenosti - malomarnost stranke - skrbnost stranke
Tožnica ni izkazala vzroka, ki bi upravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Pravilno je prvostopenjsko sodišče poudarilo, da je vzrok zamude opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je torej mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Le nezakrivljeno ravnanje stranke, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Zamuda (neudeležitev) naroka je posledica tožničinega malomarnega ravnanja, ko je na obvestilu o preklicu naroka spregledala jasen zapis, da se preklicani narok preloži na drug datum, kar ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - preživljanje mladoletnega otroka - pravica do osebnih stikov z otrokom - stiki v korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - izvedensko mnenje - volja otroka - varovanje koristi otroka
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 706/2009 z dne 3. 12. 2009 navedlo, da pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (tako imenovana kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (tako imenovana dolgoročna korist).
neupravičena obogatitev - verzija - vlaganja v nepremičnino tretjega - zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj
Ugotovitev, da kupec za nepremičnino ne bo pripravljen plačati več, kot je strošek gradnje nepremičnine z enako uporabnostjo, ne zadošča, saj je kupec lahko pripravljen plačati manj kot znaša ta strošek. Vrednost vlaganj je treba primerjati s tržno vrednostjo nepremičnine, ali vsaj vrednostjo nepremičnine, ugotovljeno na kakšen drug način.
izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - izročitev nepremičnine v posest - primeren rok - nemožnost izpolnitve - primopredaja
Po drugem odstavku 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).
premestitev na drugo delovno mesto - pravnomočna sodba - poziv nazaj na delo - reintegracija
Tožnik ne upošteva, da je bil toženi stranki s sodbo naložen ne le poziv tožnika na prejšnje delovno mesto, ampak tudi priznanje pravic na tem delovnem mestu. Napačno navaja, da je naloženo obveznost "pozvati nazaj na delovno mesto" (ki se sicer v sodni praksi pogosteje uporablja v zvezi z naloženo obveznostjo reintegracije delavca v delovno razmerje v posledici njegovega nezakonitega prenehanja) razumeti le tako, da ga mora tožena stranka sicer pozvati nazaj na delovno mesto, ključno pa naj bi bilo njegovo izbirno upravičenje, da to sprejme ali zavrne - da se torej na poziv odzove ali pa ne, kar pa ne drži.
Zavod RS za zaposlovanje v času odločanja o izdaji dovoljenja za zaposlitev tujcev ni mogel preveriti resničnosti navedb obdolženca, da bo zaposlil tujce, ampak le, ali izpolnjuje pogoje za zaposlitev ali ne. To pa je bistveno za presojo, ali gre za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine, saj kaznivo dejanje ne bi bilo podano zgolj v primeru, če bi organ lahko že v času odločanja o izdaji dovoljenja za zaposlitev ugotovil obdolženčev pravi namen, česar Zavod RS za zaposlovanje v času odločanja ni mogel ugotavljati.
Primarni objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je pravni promet (25. poglavje KZ-1) in ne premoženje, zato konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja glede na izrecno določbo prvega odstavka 54. člena KZ-1 ni mogoča, saj ne gre za premoženjski delikt.
Zakonski opis kaznivega dejanja po 253. členu KZ-1 ne vsebuje nedovršnih glagolov, ki bi pojmovno zajemali niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, temveč je izvršitvena oblika opisana z dovršnim glagolom "spravi", kar označuje enkratni dogodek. Storilec navedenega kaznivega dejanja zato vsakič, ko spravi pristojni organ v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini potrdi nekaj lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu, stori (posamično) kaznivo dejanje overitve lažne vsebine,
ZDR-1 člen 128, 130, 148, 154.. ZDCOPMD člen 3.. OZ člen 352.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61, 73.
nadurno delo - službeno vozilo - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožena stranka je bila s tem, ko je tožnik mimo njene volje uporabljal službeni tovornjak prikrajšana, in sicer najmanj v višini amortizacije vozila, gum in goriva.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo določbo 148. člena ZDR-1, da pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa ta ne sme presegati več kot 56 ur na teden, in da se upošteva delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Kljub temu, da je delovni čas neenakomerno razporejen, mora v referenčnem obdobju dosegati polni delovni čas, določen v pogodbi o zaposlitvi, zato so vse ure, ki presegajo tako ugotovljeni polni delovni čas, nadure, ki jih je tožena stranka dolžna tožniku plačati.
določitev pripadajočega zemljišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - javna cesta - javna cesta na zasebnem zemljišču - kategorizirana javna cesta - občinska javna cesta - dopolnitev izvedenskega mnenja - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Pripadajoče zemljišče k stavbi ne posega v javno cesto, ker do širitve ceste ni prišlo in gre v naravi za zelenico.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - kletni prostor pod ploščadjo - podzemna stavba - zakonita stavbna pravica - javna pohodna površina - več uporabnikov iste nepremičnine - izvedensko mnenje
Ker se za podzemne stavbe šteje, da imajo njihovi vsakokratni etažni lastniki na nepremičnini zakonito stavbno pravico na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZVEtL-1, je sodišče prve stopnje na obravnavani nepremičnini utemeljeno ustanovilo zakonito stavbno pravico, kot izhaja iz II. točke izpodbijanega sklepa. S tem je etažnim lastnikom v celoti omogočilo izvajanje lastninskih upravičenj na podzemnih delih stavbe, ki so bistveni za njeno uporabo.
ZD člen 28, 28/1, 28/4, 174, 174/1. SZ člen 117, 117/1.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - darilna pogodba - darilo - vračunanje daril - odplačen pravni posel - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
V zvezi z ugotavljanjem obračunske vrednosti zapuščine je med dedinjami sporno, ali je darilna pogodba z dne 27. 2. 2008, sklenjena med zapustnikom in njegovo ženo C. C. ter dedinjo A. A., v celoti neodplačna, ali pa je bila (delno) odplačen pravni posel. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje pri presoji, katera pravica strank je bolj verjetna, ni upoštevalo same vsebine darilne pogodbe ter navedb, da bi bila lahko kupka nepremičnine, ki je bila predmet darilne pogodbe, v skladu z določbami SZ tudi oporočna dedinja, saj je bila ožji družinski član zapustnika.
zemljiška knjiga - plačilo sodne takse za ugovor - fikcija umika - očitna pomota - očitna pomota pri plačilu sodne takse
Obstaja verjetnost, da je bilo plačilo z nepravilno oznako opravljeno zaradi strankinega nedosledno izpeljanega postopka vnosa ugovora v aplikacijo, torej pomotoma. Če je temu tako, bi ob dejstvu, da sta pritožnika takso plačala, sklep o umiku ugovora predstavljal nesorazmeren poseg v njuno ustavno pravico do pravnega sredstva.
Ker morajo biti pogoji po 272. členu ZIZ podani kumulativno, pa niso, se zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopka, v primeru, ko sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev za zavarovanje z začasno odredbo, ni potrebno ukvarjati še z ugotavljanjem drugih pogojev.