CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00014391
ZPP člen 18, 29. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZMZPP člen 1, 1/1, 48, 48/3, 55, 55/1. ZUreP-1 člen 105, 106. ZNP člen 37.
odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - določitev odškodnine zaradi razlastitve - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - navezna okoliščina najožje koneksnosti - zmotna uporaba materialnega prava
Uredba EU št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. december 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Ne zajema pa davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii). Postopki v zvezi z razlastitvami ne spadajo pod 1. člen navedene Uredbe.
Po določilih 105. in 106. člena ZureP-1, ki se uporablja v tem postopku, pripada lastniku razlaščene nepremičnine ustrezna odškodnina, ki se določi v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču, če udeleženca ne dosežeta soglasja in ne skleneta sporazuma o odškodnini v upravnem postopku. S tem zakon določa, da je določitev odškodnine v nepravdnem postopku civilnopravno razmerje, s katerim se uredi odmena na razlaščeno zemljišče v denarju. Gre za premoženjsko razmerje, ki se uredi v nepravdnem postopku (prvi odstavek 1. člena ZMZPP).
Prvi odstavek 58. člena ZMZPP v zvezi s tretjim odstavkom 48. člena ZMZPP določa, da je v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je na ozemlju Republike Slovenije predmet, na katerega se nanaša tožba. Nepremičnina, za katero je treba določiti odškodnino zaradi razlastitve, je na območju sodišča prve stopnje. Do enake ugotovitve – pristojnosti sodišča prve stopnje – vodi tudi uporaba prvega odstavka 55. člena ZMZPP, ki ureja pristojnost v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti in po kateri je pristojno sodišče Republike Slovenije tudi tedaj, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica. Razlastitev obravnavanih nepremičnin je bila izvedena na območju Republike Slovenije, kar pomeni, da tudi ta navezna okoliščina kaže na pristojnost sodišča prve stopnje.
Na tek zastaranja terjatve proti lastniku niso vplivali izvršilni postopki, ki jih je upravnica z namenom izterjave neplačanih stroškov obratovanja, upravljanja in vzdrževanja sprožila proti najemnikom poslovnega prostora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00014789
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 29. ZMZPP člen 58, 58/2, 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - stalno in začasno prebivališče stranke - prebivališče dolžnika - oseba s prebivališčem v tujini - zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, je treba upoštevati, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Republiki Makedoniji, prav tako pa ima tudi upnik bivališče v Republiki Italiji. Drugi odstavek 58. člena ZMZPP, na katerega se sklicuje upnik v pritožbi, sicer določa pristojnost sodišča Republike Slovenije, če je na njenem območju kakšno toženčevo premoženje, vendar pa mora imeti tožnik stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in izkazati za verjetno, da bo iz tega premoženja mogoče izvršiti sodbo. Ker ima upnik prebivališče v Republiki Italiji, te določbe ni mogoče uporabiti. Glede na vse pojasnjeno pristojnost slovenskega sodišča ni podana, saj ne obstoji nobena navezna okoliščina iz 29. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi takšno pristojnost utemeljevala.
Tožnik je na dan prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, to je 31. 1. 2014, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev skladno s določbami ZObr in ZPIZ-2, zato mu je z izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 23. 12. 2013 s tem dnem utemeljeno prenehalo delovno razmerje.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.
Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - preživljanje mladoletnega otroka - pravica do osebnih stikov z otrokom - stiki v korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - izvedensko mnenje - volja otroka - varovanje koristi otroka
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 706/2009 z dne 3. 12. 2009 navedlo, da pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (tako imenovana kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (tako imenovana dolgoročna korist).
Tožnica svojo tezo o tem, da je šlo le na videz, navzven, za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, utemeljuje s trditvami, da se pogodba s strani prevzemnika, preživljalca, ni izvajala, ker za to ni bilo potrebe. Vendar tudi če bi to držalo, to še ne utemeljuje navideznosti take zaveze (pogodbe). To namreč ne pove ničesar o pravem in navideznem namenu pogodbenih strank, in sicer ne ene ne druge.
neupravičena obogatitev - verzija - vlaganja v nepremičnino tretjega - zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj
Ugotovitev, da kupec za nepremičnino ne bo pripravljen plačati več, kot je strošek gradnje nepremičnine z enako uporabnostjo, ne zadošča, saj je kupec lahko pripravljen plačati manj kot znaša ta strošek. Vrednost vlaganj je treba primerjati s tržno vrednostjo nepremičnine, ali vsaj vrednostjo nepremičnine, ugotovljeno na kakšen drug način.
izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - izročitev nepremičnine v posest - primeren rok - nemožnost izpolnitve - primopredaja
Po drugem odstavku 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).
Če zapuščinsko sodišče določi začasnega skrbnika zapuščine, lahko ta v izvršilnem postopku nastopa v imenu neznanih dedičev kot njihov zakoniti zastopnik. V takšnem primeru se torej izvršba opravlja na zapuščino pokojnega dolžnika. Na premoženje dedičev pa se lahko izvršba opravi šele takrat, ko je jasno, kdo so (kar se ugotovi s sklepom o dedovanju) in po tem, ko je izdan sklep o spremembi dolžnika po 24. členu ZIZ.
Tožnik v pritožbi izpostavlja nastanek težko nadomestljive škode, vendar pa okoliščine, na katere se v zvezi s tem sklicuje (da je plača njegov edini vir dohodka, da nima drugega premoženja, da je ostala samo plača partnerke, s katero živi v najeti nepremičnini, da pa ne gre le za materialni vidik, saj je publicist in pisatelj ter javno znana oseba, zato bi nastala velika škoda tudi njegovemu ugledu in dobremu imenu) ne dajejo podlage za izdajo regulacijske odredbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00019223
ZNP člen 37. OZ člen 131, 198.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - določitev odškodnine v postopku razlastitve - kmetijska zemljišča - status zemljišča - dejanska razlastitev - odvzem posesti - odločba o razlastitvi - poseg v lastninsko pravico - razlastitveni postopek - javna korist - namembnost zemljišča - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - višina odškodnine
Če je predlagateljica nepremičnine nasprotnega udeleženca vzela v posest že pred izvedbo razlastitvenega postopka, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve in s tem nezakonitega posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, pri čemer to velja neodvisno od tega, ali je za odvzem posesti in izgradnjo kolesarske steze obstajala javna korist.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00015991
OZ člen 131, 131/1.. ZDR člen 182, 182/1.. ZDR-1 člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda
Toženka je ravnala protipravno, ko je tudi v dnevih, ko sporna dva na delo k toženi stranki nista prišla, lažno registrirala njuno prisotnost na delu istočasno z registracijo svoje prisotnosti, v posledici tega njenega ravnanja pa je tožeči stranki nastala materialna škoda, saj jima je izplačala stroške prevoza na delo in z dela ter prehrane med delom.
sklep o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - vročitev sklepa o dedovanju - opustitev vročitve - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka - volilojemnik - ločitveni upnik - zavrženje predloga - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožnica ni niti volilojemnica, niti ločitvena upnica, in posledično ni stranka zapuščinskega postopka. Ker ni stranka zapuščinskega postopka, ni podan razlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju niti za dovoljenost pritožbe zoper sklep o dedovanju.
ZPP člen 17, 17/3, 30, 30/1, 32, 32/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti
Za presojo stvarne pristojnosti pravdnega sodišča je odločilen čas izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju postopka v pravdi. Resda se predlog za izvršbo obravnava kot tožba, a le v obsegu, v katerem se na podlagi sklepa izvršilnega sodišča zadeva obravnava v pravdi. Določba tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi stvarne pristojnosti pa ne pride v poštev, ker ima določba drugega odstavka 62. člena ZIZ značaj specialnega pravila.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev - dvom v pravilnost vročitve - izvedenec grafološke stroke
Pritožnica vztraja, da na vročilnici ni njenega podpisa in da ji tožba v odgovor ni bila vročena, ker bi sicer nanjo odgovorila. V pritožbi predlaga postavitev izvedenca grafološke stroke, česar brez svoje krivde prej kot v pritožbenem postopku ni mogla predlagati. Ker obstoja dvom, da je bila osebna vročitev tožbe prvi toženi stranki opravljena skladno z določili ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4, 161, 161/1, 161/4, 161/5. ZKP člen 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - obramba pravice - varstvo upravičenih koristi - izključitev kaznivosti - poseg v čast in dobro ime - dokaz resničnosti - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - razlaga kazenskega zakona - logična razlaga - sistemska razlaga
Kljub temu, da peti odstavek 161. člena KZ-1 izrecno ne ponavlja besedila "kar lahko škoduje dobremu imenu" iz prvega odstavka navedenega člena, tako logična kot sistemska razlaga ne dopuščata drugega sklepa, kot da se obdolženec ob podanih zakonskih pogojih lahko ekskulpira kaznivosti (če dokaže resničnost izjav ali najmanj utemeljen razlog verjeti v resničnost) tudi glede zatrjevanja ali raznašanja objektivno žaljivih dejstev, saj sicer ne bi šlo za izpolnjenost zakonskih znakov po prvem odstavku 161. člena KZ-1 in že izhodiščno ne za kaznivo dejanje.
Pri navedbah v odgovoru na pritožbo nasprotne stranke (zasebne tožilke) v upravnem postopku gre za obrambo pravic, za katere se stranka (obdolženec) v postopku zavzema, oziroma varstvo njenih upravičenih koristi v konkretnem primeru.
Tožnik ni navedel, s kakšnimi ravnanji naj bi mu toženec povzročil zatrjevano škodo, da bi bilo mogoče presoditi, ali sploh gre za nedopustno ravnanje. V prvem odstavku 7. člena ZPP je določeno, da mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To pomeni, da morajo biti podane najprej navedbe o odločilnih dejstvih. Od navedb je potrebno ločiti dokaze (listine, priče itd.), ki pa trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Dokazi so namreč namenjeni ugotavljanju resničnosti navedb.
ZFPPIPP člen 290, 356, 356/3, 383, 383/6, 383/6-2. ZFPPIPP-C člen 88, 88/3.
postopek osebnega stečaja - predračun stroškov stečajnega postopka - sprememba predračuna stroškov - stroški računovodenja - časovna veljavnost zakona
Določba, na katero se pritožnik sklicuje, v tej zadevi ne velja, saj je treba upoštevati tudi prehodno določbo k 383. členu ZFPPIPP (glej tretji odstavek 88. člena novele ZFPPIPP-C, ki določa, da v tem delu novela velja za tiste postopke osebnega stečaja, v katerih je predlog za začetek stečajnega postopka vložen po 14. 7. 2010). Ta stečajni postopek se je začel 9. 10. 2006. Poleg tega gre v tej zadevi za stečajni postopek nad podjetnikom. V tem je tudi bistvena razlika z zadevo, na katero je opozoril pritožnik. V zadevi, v kateri je višje sodišče odločalo s sklepom Cst 349/2012, je namreč sodišče vodilo postopek osebnega stečaja nad potrošnikom, ki se je začel 7. 9. 2011.
Dokazni predlog z zaslišanjem zakonitega zastopnika je neprimeren, saj bi slednji lahko izpovedal le o tem, da mu je tožena stranka povedala, da so bila vozila odjavljena, kar pa še ne dokazuje, da so bila vozila res odjavljena. Poleg tega je imela tožena stranka možnost predložiti neposreden dokaz, tj. potrdilo pristojnega organa o odjavi vozil. Vendar tega ni storila. Zgolj predlagala je, da poizvedbe pri upravni enoti opravi sodišče po uradni dolžnosti. Takšen predlog pa ni dopusten, saj mora skladno z določbo prvega odstavka 226. člena ZPP stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb.
Utemeljena je pritožbena graja, da je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka za terjatev v višini 1.075,62 EUR ni predložila nobenega dokaza, protispisno.
Ob uradnem preizkusu odločbe višje sodišče ugotavlja, da je podana kršitev 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane odločbe o kapitaliziranih zakonskih zamudnih obrestih odločalo dvakrat.