Ker morajo biti pogoji po 272. členu ZIZ podani kumulativno, pa niso, se zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopka, v primeru, ko sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev za zavarovanje z začasno odredbo, ni potrebno ukvarjati še z ugotavljanjem drugih pogojev.
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča.
Med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, morata obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje. Obveznost plačila sodnih taks sama po sebi ni neskladna s pravico dostopa do sodišča, vendar morajo sodišča tehtati med interesom države do pobiranja sodnih taks na eni strani in interesom strank do uveljavitve svojih civilnih pravic na sodišču na drugi strani. Če so takse nesorazmerno visoke, gre lahko za kršitev pravice dostopa do sodišča.
nujna pot - postopek za določitev nujne poti - redna raba nepremičnine - nedopustna pritožbena novota
Pri nepremičninah predlagateljev, ki v naravi predstavljajo dvostanovanjski objekt s pripadajočim zemljiščem, gre za enovit prostor in zato ni potrebno, da se jim omogoči zveza s prevoznimi sredstvi do vseh parcel oz. iz vseh smeri.
ZFPPIPP člen 290, 356, 356/3, 383, 383/6, 383/6-2. ZFPPIPP-C člen 88, 88/3.
postopek osebnega stečaja - predračun stroškov stečajnega postopka - sprememba predračuna stroškov - stroški računovodenja - časovna veljavnost zakona
Določba, na katero se pritožnik sklicuje, v tej zadevi ne velja, saj je treba upoštevati tudi prehodno določbo k 383. členu ZFPPIPP (glej tretji odstavek 88. člena novele ZFPPIPP-C, ki določa, da v tem delu novela velja za tiste postopke osebnega stečaja, v katerih je predlog za začetek stečajnega postopka vložen po 14. 7. 2010). Ta stečajni postopek se je začel 9. 10. 2006. Poleg tega gre v tej zadevi za stečajni postopek nad podjetnikom. V tem je tudi bistvena razlika z zadevo, na katero je opozoril pritožnik. V zadevi, v kateri je višje sodišče odločalo s sklepom Cst 349/2012, je namreč sodišče vodilo postopek osebnega stečaja nad potrošnikom, ki se je začel 7. 9. 2011.
zemljiška knjiga - plačilo sodne takse za ugovor - fikcija umika - očitna pomota - očitna pomota pri plačilu sodne takse
Obstaja verjetnost, da je bilo plačilo z nepravilno oznako opravljeno zaradi strankinega nedosledno izpeljanega postopka vnosa ugovora v aplikacijo, torej pomotoma. Če je temu tako, bi ob dejstvu, da sta pritožnika takso plačala, sklep o umiku ugovora predstavljal nesorazmeren poseg v njuno ustavno pravico do pravnega sredstva.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-5. ZPP člen 337.
odpust obveznosti - navajanje novih dejstev v pritožbi - zavrženje predloga stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - obstoj premoženja za poplačilo upnikov - pravni interes dolžnika - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence - zakonska rehabilitacija
V primeru, ko je iz podatkov kazenske evidence v trenutku odločanja mogoč zaključek, da bo obsodba dolžniku izbrisana kasneje kot v petih letih, sodišče predlog za odpust obveznosti zavrne. Če sodišče ugotovi, da premoženje ne zadošča niti za stroške postopka in da ni nobenih možnosti za poplačilo upnikov, po ustaljeni sodni praksi zavrže predlog za začetek stečajnega postopka.
dopolnilna sodba na drugi stopnji - odločitev o stroških postopka - dopolnitev sodbe
V primeru, ko izrek sodbe vsebuje le obsodilni del, ne pa tudi zavrnilnega v celotnem delu preostanka zahtevka, iz obrazložitve pa izhaja, da gre za nehoteno opustitev, pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe.
Ker je dolžnost povračila stroškov odvisna od končnega uspeha v postopku, sodba in dopolnilna sodba pa tvorita celoto, izdaja dopolnilne sodbe posledično vpliva tudi na stroškovno odločitev, zato je višje sodišče sodbo dopolnilo tudi pri odločitvi o pravdnih in pritožbenih stroških.
umik predloga za začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika
V obeh pritožbah je izjava, da vložnik preklicuje stečajni postopek. Kaj takega po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka ni mogoče. Vložnik predloga sicer lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne, vendar pa le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Kasneje kaj takega ni več mogoče.
SPZ člen 34. ZPP-UPB3 člen 425, 426, 339, 339/1, 339/1-15.
motenje posesti - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - očitek protispisnosti
V pritožbi grajano "neskladje med razlogi izpodbijanega sklepa in zapisnikom z dne 30. 3. 2018" ne predstavlja absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za nasprotje o vsebini zapisnika o izvedbi (vsebini) dokaza.
Pravilna je tudi zavrnitev ugovora zoper začasno odredbo z dne 24. 4. 2017, s katero so tožniki po motenju 18. in 19. 4. 2017 znova dosegli dovoz do svojega doma, brez česar bi lahko nastala težko nadomestljiva škoda, saj je bil potreben tudi dostop za interventna vozila, kar so tožniki dokazovali s fotografijami. Zaradi toženčeve odsotnosti in težav z vročanjem sodnih pisanj v tujino, je sodni postopek pravnomočno končan šele po letu in štirih mesecih, kar je v smislu določbe 425. člena ZPP nedopusten rok za odločitev v motenjski pravdi, kar je dodatno utemeljevalo začasno odredbo.
pravica upnika do izbire - izvršilni postopek - stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - aktivna procesna legitimacija upnika - zloraba procesnih pravic
Zgolj dejstvo, da je postopek osebnega stečaja za upnika stroškovno in časovno učinkovitejše sredstvo, ne pomeni, da upnik dejansko zasleduje razloge, zaradi katerih sme predlagati začetek stečajnega postopka.
Če se izkaže, da je upnik s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja prekoračil dopustnost takega predloga oziroma da je bil predlog vložen za doseganje drugih ciljev, ki z zakonom niso predvideni (na kar pritožnica meri z navedbami, da je upnik popolnoma pasiven pri iskanju rešitev za poplačilo dolga, zaradi česar dolžnica sklepa, da dejansko ne gre za poplačilo dolga, pač pa za pridobitev lastniškega deleža v podjetjih dolžnika), potem temu pravnega varstva po zaključku višjega sodišča ni mogoče nuditi.
Tožena stranka bi morala ob ustrezni skrbnosti urediti poslovno razmerje s tožečo stranko, česar pa ni storila, zato je njeno ravnanje, ko je sklenila novo pogodbo, ne da bi pred tem uredila poslovno razmerje s tožečo stranko, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter dobrimi poslovnimi običaji. Med gospodarskimi subjekti ni običajno, da bi sklepali novo najemno pogodbo, ne da bi pred tem uredili obstoječe pogodbeno razmerje.
ZKP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 39, 39/1-6, 41. URS člen 23, 23/1.
priznanje krivde - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - predobravnavni narok - dvom v nepristranost sodnika - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - instrukcijska maksima - prosta presoja dokazov
Ravnanje sodnika, ki je bilo skladno z določbami ZKP, ne more biti okoliščina iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP. Sodnikov sprejem priznanja katerega od soobtoženih na predobravnavnem naroku ali kasneje tekom glavnih obravnav, ne prejudicira njegove odločitve o nadaljnji izvedbi glavne obravnave glede tistih soobtoženih, ki krivde niso priznali. Predobravnavni narok je namreč posebna faza kazenskega postopka po določbah ZKP, ki po vsebini spadajo v priprave na glavno obravnavo. Sodnik mora tako kot v primeru, ko je dano priznanje katerega od soobtoženih na glavni obravnavi o dokazanosti kaznivega dejanja o krivdi in kazenski sankciji odločati za vsakega obtoženca posebej in pri tem mora presojati priznanje ne glede na to, ali je bilo dano na predobravnavnem naroku ali na glavni obravnavi, tudi v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi.
Terjatev, ki se odstopa, se na prevzemnika terjatve prenese s pogodbo, ki ima med pogodbenima strankama takojšnje učinke. Pravilno je stališče, da mora biti dolžnik obveščen o odstopu terjatve. Tako ima pogodba učinek na dolžnika šele po tem, ko je o odstopu terjatve obveščen. Vendar pa so ti učinki pomembni le v primeru, ko dolžnik kaj plača po sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve, vendar pa pred obvestilom o odstopu terjatve.
Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da je bila tožena stranka o prenosu terjatve obveščena najkasneje s prejemom sklepa o izvršbi oziroma s prejemom prve pripravljalne vloge, v kateri je tožeča stranka podrobno pojasnila svoj zahtevek. Iz te vloge pa zagotovo izhaja prevzem terjatve.
SPZ člen 213, 213/1, 224, 224/1.. OZ-UPB1 člen 17, 17/1.
služnost na lastni stvari - pogodba o ustanovitvi služnosti - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - tožba na sklenitev pogodbe - stvarna služnost
Po določbi prvega odstavka 213. člena SPZ je pozitivna stvarna služnost pravica lastnika nepremičnine (gospodujoče stvari), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (služeča stvar). Mogoča je torej le na tuji nepremičnini, zato bivši lastnik ni imel stvarne služnosti na eni od svojih nepremičnin za uporabo drugih svojih nepremičnin. Prvi odstavek 224. člena SPZ celo izrecno določa, da stvarna služnost (če je obstajala) preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine.
Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi ni nikakršnega razloga, da bi sodišče izvajalo dokaze, saj tožena stranka že trditvenega bremena za svoje navedbe ni zmogla. Ob tem je tožeča stranka kategorično zanikala kakršenkoli poseben dogovor o poplačilu. Dogovora, katerega vsebina ni niti navedena, sodišče pri svoji odločitvi ne more upoštevati.
ODZ paragraf 883, 1175, 1178, 1179, 1180, 1190. ZOR člen 371, 374. OZ-UPB1 člen 51. ZPP-UPB3 člen 180, 180/1, 286a, 182, 182/3, 337.
societeta - pravila ODZ - poslovno sodelovanje - dokazna ocena izpovedbe prič - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - aktivna in pasivna legitimacija strank
Družba civilnega prava oziroma societeta je pogodbena zveza več oseb za dosego skupnega namena s skupnimi sredstvi oziroma drugačnim prispevkom, lahko tudi v delu ali stvareh. Bistveni opredelilni elementi te družbe so: obstoj več družbenikov; pogodba; skupni namen ter sodelovanje oziroma prispevek posameznega družbenika v denarju, sredstvih, delu ali drugi premoženjski vrednosti. Pri družbi civilnega prava gre za obligacijsko razmerje in za pravno obliko. Družba civilnega prava ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register ter ni procesno (ne aktivno ne pasivno) sposobna.
odstop od pogodbe - neizpolnjevanje pogodbe - plačilo obveznosti po pogodbi
V konkretnem primeru je torej bistveno, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka, kar pa tudi med pravdnima strankama ni sporno, saj toženec pogodbeno razmerje priznava (list. št. 10 in 81) in tudi je navedel, da je do prenehanja odjemov oziroma pogodbe prišlo v mesecu marcu 2017, kar se sklada z datumom odstopa od pogodbe in se torej izkaže, da sta bili pogodbeni stranki do odstopa od pogodbe zavezani izpolnjevati vsaka svoje pogodbene obveznosti, sodišče prve stopnje pa je na podlagi vseh izvedenih dokazov nato pravilno ugotovilo, da toženec svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjeval. Toženec je trdil, da je poravnal vse finančne obveznosti iz pogodbe, vendar le tega ni z ničemer dokazoval oziroma dokazal.