priznana dejstva - nedovoljene pritožbene novote - gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - razpravno načelo
Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko tudi pozvalo, da odgovori na trditve tožeče stranke iz popravljene tožbe, vendar se na poziv tožena stranka ni odzvala. Tako so vse njene trditve, ki jih je v prvostopenjskem postopku podala, le tiste, ki jih je podala še v izvršilnem postopku v ugovoru. Vsebinsko so bile navedbe tako posplošene, da je očitek pritožnika, da se prvostopenjsko sodišče do trditev tožene stranke ni opredeljevalo, povsem nautemeljen.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00014545
ZDZdr člen 39, 39/1. ZNP člen 37. URS člen 19, 35, 51.
pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - obveznost plačila sodne takse - napačen pravni pouk
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožnik nevaren bližnjim osebam, ker jim je grozil z nožem in zaradi bolezni ne more obvladovati svojega ravnanja, je pravilno sklenilo, da je utemeljeno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim varstvom. Gre za edino možno obliko zdravljenja.
ZD člen 135, 135/2, 210, 210/2, 210/2-5, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11.
napotitev dediča na pravdo - izjava o odpovedi dediščini - spor dedičev o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica dediča - nepremičnina, vpisana v zemljiški knjigi
Sodišče napoti na pravdo tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Jasnih meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, prvi odstavek 213. člena ZD ne vsebuje, zato je odločitev odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga. V konkretnem primeru je v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah vknjižena lastninska pravica dediča. Čeprav se dedinje glede zapustničinega polovičnega solastniškega deleža na spornih nepremičninah sklicujejo na pravnomočno sodno odločbo, je njihova pravica manj verjetna.
ZPP člen 212. ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12b, 12b/1.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - kriteriji za določitev mesečnih obrokov - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Če želi stranka v postopku uspeti, mora vedno navesti vsa dejstva, ki so pomembna za sodno presojo. V postopku za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse to pomeni navedbo okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih tudi more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - opravičilo in preklic izjave - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - poseg v pravico do dobrega imena in časti - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostne pravice pravni osebi - prokurist pravne osebe - razžalitev - aktivna legitimacija upravnika - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - žaljivo besedilo - razbremenitev odgovornosti - tehtanje ustavnih pravic - svoboda izražanja - čast in dobro ime - poročilo
Sodišče prve stopnje je pravilno tehtalo pravico tožeče stranke do časti in dobrega imena s pravico tožene stranke do svobode govora. Tožeča stranka kot upravnik bi morala podati pojasnila toženi stranki glede stroškov reklamiranja poslovne stavbe. Zato je tožena stranka utemeljeno zahtevala pojasnila. Način pisanja pa ni takšen, da bi ga sodišče lahko okvalificiralo za žaljivega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00014202
SPZ člen 8, 16, 17. ZPP člen 7, 243.
odškodnina za uničenje stvari - odstranitev dreves - solastnina na nepremičnini - sestavina nepremičnine - vrednost stvari - dokazovanje z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - nepotrebnost
Rastline, ki so v zemljišču, so sestavine nepremičnine in delijo njeno usodo. Sporni grm ni samostojna premična stvar.
Določila ZPP o dokazovanju z izvedencem zagotavljajo nepristranskost izvedenca in kontradiktornost izvajanja tega dokaza. To pa pri predpravdnem izvedencu ni varovano. Zato se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da se tako mnenje upošteva le kot del strankinih navedb.
Izrek je namreč tisti del sodbe, ki postane pravnomočen, kar pomeni, da mora biti jasen in takšen, da se iz njega lahko ugotovi, za kakšno kaznivo dejanje gre.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neizpolnitev obveznosti - subjektivne okoliščine
Subjektivne okoliščine, na katere se zagovorniki sklicujejo in ki bi naj bile ovira, ki je obsojencu preprečevala pristop k navedenemu načinu izvrševanja kazni, niso utemeljen razlog, ki bi predstavljal objektivno oviro za izvršitev dela v splošno korist s strani obsojenca, razen tega pa tudi niso izkazane prav z nobenim ustreznim dokazilom. Kljub psihični stiski, v kateri bi se naj obsojenec znašel iz razloga, ker se je razšel s prejšnjo partnerko in iz razloga, ker bi naj k njemu stalno prihajali rubežniki z grožnjo, da bodo obsojenčeve dolgove izterjali vnovčitvijo hipoteke nad stanovanjsko hišo obsojenčevih staršev, obsojenec ni bil onemogočen, da se odzove pozivu CSD in pozivu sodišča ter tako pokaže pripravljenost pristopiti k izvrševanju kazni zapora z delom v splošno korist. Zato je pritožbeno sklicevanje na navedene okoliščine brez vsakršne teže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00014457
ZFPPIPP člen 42, 42/2, 442, 442/1, 442/1-2. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-4.
odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - nastanek škode - opustitev dolžnega ravnanja - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - priznana dejstva - neprerekana dejstva - dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi opustitev dolžnega ravnanja je lahko vzrok škodi samo v primeru, da je vplivala na nastanek škode, ne pa že sama po sebi. Res je v drugem odstavku 42. člena ZFPPIPP določena domneva vzročne zveze, ki pa jo je mogoče izpodbijati, kar je storila tudi druga toženka v tej pravdi.
ZDZdr člen 2, 2-10, 39, 39/1, 44, 44/4. ZNP člen 37.
vabilo na pregled s strani izvedenca - vročitev vabila - priporočena pošiljka - osebni pregled pri sodnem izvedencu - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Res je sicer, da vročitev vabila na pregled ni izkazana s povratnico, a to samo po sebi ne pomeni, da nasprotni udeleženec vabila ni prejel. Tega izrecno ne trdi niti pritožnik, saj v pritožbi dejansko graja le formalno neizkazanost vročitve. To pa ob dejstvu, da je mama nasprotnega udeleženca potrdila, da je izvedenčevo vabilo nasprotni udeleženec prejel, pritožnik pa ne ponudi nobenega konkretnega razloga za dvom, da izjava matere (ki jo ZDZdr uvršča med najbližje osebe - glej 10. točko 2. člena ZDZdr) ni resnična, ne zadošča.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzem prostosti - pogoji za prisilno zdravljenje - izjemni primer - hujše ogrožanje lastnega zdravja - pomanjkljivost izvedenskega mnenja - razlogi za razveljavitev - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča - dopolnitev dokaznega postopka - pravni pouk
Čeprav pritožnica ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju, bi ji bilo mogoče omejiti svobodo gibanja in preprečiti stike z zunanjim svetom na način, kot je to odredilo sodišče prve stopnje, le ob kumulativno izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Odvzem prostosti zaradi prisilnega zdravljenja namreč pomeni tako hud poseg v človekove ustavne pravice (do osebne svobode, do duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja), da ga je mogoče uporabiti le kot skrajni ukrep, torej takrat, kadar bolnik zaradi narave duševne bolezni predstavlja resno nevarnost sebi ali drugim.
Za odrejeno prisilno zdravljenje bi morala biti izkazana hujša ogroženost pritožničinega zdravja.
sprememba kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - zastaranje izvršitve kazni
Pritožba ima sicer prav, da 7. člen KZ-1 določa, da se v primeru (enkratne ali večkratne) spremembe kazenskega zakona po storitvi kaznivega dejanj uporablja zakon, ki je milejši za stranko. Vendar pa pritožba spregleda, da je obsojenec kaznivo dejanje storil v mesecu januarju 2013 ter da je sodba postala pravnomočna 17. 10. 2013. V tem času več ni veljal KZ-1, ki je v 5. točki 92. člena ZKP, na katero se sklicuje pritožba, določil, da se kazen ne sme več izvršiti, če so pretekla tri leta od obsodbe na denarno kazen. Obsojenec je kaznivo dejanje storil, ko je že veljal KZ-1B (od 15. 5. 2012 dalje), ki se za obsojenca tudi uporablja. Prvi odstavek 7. člena KZ-1 določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo ta zakon (KZ-1B).
skrb za varnost in zdravje - oskrba na domu - krivdna odgovornost delodajalca - padec - nudenje oskrbe - soprispevek oškodovanca
Zdrs in izguba ravnotežja starejše in slabo pokretne osebe je pričakovan in predvidljiv dogodek že za povprečno skrbno osebo, še zlasti pa za strokovnjaka, ki se ukvarja z nego starejših oseb in mora ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ). Toženka bi se lahko odškodninske odgovornosti razbremenila le, če bi izkazala, da je njen zavarovanec ravnal skrbno ter v konkretnih okoliščinah sprejel vse potrebne ukrepe za preprečitev nastanka škode, ki bi jo ob skrbnosti dobrega strokovnjaka moral in mogel predvideti, pa je kljub temu prišlo do nastanka škode. Tega pa toženka ni izkazala. Toženkin zavarovanec namreč kljub temu, da je poznal zdravstveno stanje varovanca, njegove žene in oskrbovalke, ni poskrbel, da bi za varovanca skrbeli dve osebi (ali vsaj ena močnejša), ki bi ga lažje dvigovali in bi ga bili sposobni zadržati v primeru zdrsa ter tako preprečiti padec.
Toženec okoliščin oziroma razlogov, zaradi katerih je predlagal zaslišanje priče po prvem naroku za glavno obravnavo, ni navedel. Dejstvo, da sta tožnika po prvem naroku za glavno obravnavo umaknila svoj dokazni predlog po zaslišanju te priče, pa ni okoliščina, ki bi utemeljevala toženčevo kasnejše predlaganje tega dokaza.
ZPND člen 19, 19/3, 22d, 22d/3, 22f, 22f/2. ZNP člen 37. ZPP člen 343, 343/4.
ukrep prepovedi vstopa - ukrep prepovedi približevanja - prenehanje ukrepa - pravni interes za pritožbo - nesuspenzivno pravno sredstvo - presoja zakonitosti ukrepa - časovna omejenost ukrepov po zpnd
Nasprotni udeleženec ne le, da nima materialnega, pač pa tudi ne formalnega interesa za pritožbo, saj je s svojim ugovorom v resnici v celoti uspel. Izrečenih ukrepov zaradi njihovega takojšnjega učinkovanja po njegovem ugovoru ni bilo mogoče razveljaviti prej, kot takoj, to je s trenutkom odločanja (o ugovoru).
odškodninska odgovornost lastnika živali - pretrganje vzročne zveze - opustitev nadzora nad psom - vzrok za nastanek škode - teorija adekvatne vzročnosti
Zavarovančeva opustitev nadzorstva psa v danem primeru ni vzrok za nastali škodni dogodek, saj je ravnanje oškodovanca, torej tožnika, pomenilo pretrganje vzročne zveze in neodvisen vzrok nastale škode.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Pri začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, kot to pove že ime samo, sodišče ne odloča o materialnopravnih pogojih za izrek obsodilne sodbe.
ZPND člen 1, 19, 19/1, 19/1-3, 19/3, 22, 22/4, 22f, 22f/2. ZPP člen 343, 343/3.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - trajanje ukrepa - podaljšanje ukrepa - prenehanje ukrepa - nujen postopek - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - suspenzivni učinek
Zaradi suspenzivnega učinka ukrepov po ZPND in ker predlagateljici v času trajanja ukrepov njihovega podaljšanja nista predlagali, s sklepom določeni ukrepi pa so se v času vložitve pritožbe že iztekli, se s pritožbama položaj pritožnikov ne bo spremenil, izboljšal oziroma poslabšal, zaradi česar pritožniki nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje.
potrebni stroški - potrebni stroški izvršbe - predlog za novo izvršilno sredstvo - novo izvršilno sredstvo - dodatna sredstva izvršbe - nepotrebni stroški - več sredstev in predmetov izvršbe - izvršilni stroški
V časovnem obdobju nekaj več kot tri mesece od vložitve predloga za izvršbo je upnik dvakrat predlagal nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom, ne da bi pri tem navedel razloge in utemeljil potrebnost takšnega svojega ravnanja. Moral bi vsaj zatrjevati (pa tudi izkazati), da je bila vložitev samostojnega predloga za razširitev izvršbe tako kmalu po vložitvi prejšnjega potrebna in iz katerih razlogov, česar pa v konkretnem primeru ni storil.
Ravnanje upnika v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje. Trditev, da dolžnik doslej še ni poravnal dolga po navedenem sklepu o izvršbi, je sicer podlaga za ugoditev predlogu, ne zadošča pa za oceno potrebnosti nastalih stroškov in ugoditev stroškovnemu zahtevku.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - dogovor o ceni del - vsebina dogovora - izvedena dela po pogodbi - ugovor izpolnitve - dokazni standard prepričanja - podjemna pogodba
V pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti, dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati. Pod ta pritožbeni razlog spada tudi izpodbijanje dokazne ocene, sprejete s strani sodišča prve stopnje.
Ključna za odločitev v predmetni zadevi je ugotovitev o vsebini dogovora glede cene izvedenih del med strankama, ob tem pa je povsem irelevantno dejstvo, koliko so ta dela (objektivno) vredna.