ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 384, 384/6, 384/6-2, 401, 401/1, 401/1-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - iskanje zaposlitve - poročanje upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - poročanje o premoženjskem stanju - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju
Ravnanje stečajnega dolžnika, ki upravitelju posreduje lažne podatke o iskanju zaposlitve, je nedopustno. Stečajni dolžnik že iz tega razloga odpusta obveznosti ne more doseči.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - dogovor o ceni del - vsebina dogovora - izvedena dela po pogodbi - ugovor izpolnitve - dokazni standard prepričanja - podjemna pogodba
V pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti, dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati. Pod ta pritožbeni razlog spada tudi izpodbijanje dokazne ocene, sprejete s strani sodišča prve stopnje.
Ključna za odločitev v predmetni zadevi je ugotovitev o vsebini dogovora glede cene izvedenih del med strankama, ob tem pa je povsem irelevantno dejstvo, koliko so ta dela (objektivno) vredna.
ZFPPIPP člen 153, 153/3, 156. ZPP člen 325, 325/1, 332.
postopek prisilne poravnave - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave - procesna predpostavka - posledica neplačila - pravica do sodnega varstva - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - doplačilo predujma
Iz določbe 153. člena v zvezi s 156 členom ZFPPIPP izhaja, da sodišče ob začetku postopka (s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave) naloži predlagatelju plačilo predujma za kritje stroškov prisilne poravnave s posledico začetka stečajnega postopka, če predlagatelj predujma v danem roku ne založi. Navedena zakonska ureditev je po volji zakonodajalca časovno vezana na izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Zahteve za plačilo dodatnega predujma kot procesne predpostavke za nadaljevanje postopka torej ni mogoče utemeljiti s smiselno uporabo navedenih določb ZFPPIPP, saj gre za omejitev pravice do sodnega varstva, ki je zakon ne določa.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Okoliščin, ki konkretizirajo preslepitveni namen storilca, sodišče ne sme samo dodati v opis kaznivega dejanja, saj to pomeni, da v opis dejanja doda zakonski znak, ki dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje, s tem pa prekorači obtožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015416
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 403, 403/3, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 20, 20/2, 235, 235/2, 251, 251/1. URS člen 22, 25.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja - novela ZFPPIPP-G - določitev trajanja preizkusnega obdobja - izbris obsodbe iz kazenske evidence - enakost pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pravnega sredstva
Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - podaljšanje začasnega zavarovanja - napaka pri vročanju - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - kršitev pravice do izjave v postopku
Prvi odstavek 502.c člena ZKP med drugim določa, da sodišče, preden odloči o predlogu državnega tožilca, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Ker stečajna upraviteljica gospodarske družbe, ki ji je odtujitev in obremenitev nepremičnin v tem postopku onemogočena, s predlogom, da se začasno zavarovanje zahtevka podaljša, ni bila seznanjena in o njem ni mogla podati izjave, je bilo potrebno napadeni sklep zaradi kršitve navedenega zakonskega določila razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje.
ZST-1 člen 5, 5/1, 12. ZFPPIPP člen 252, 296, 296/1, 296/2, 296/4, 296/5.
nastanek taksne obveznosti - odlog plačila sodne takse - čas nastanka terjatve - obstoječa sodna praksa - zapadlost plačila sodne takse - prijava terjatve v stečajnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - neprijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve
V stečajni postopek je treba prijaviti tudi nezapadle terjatve, vendar pod predpostavko, da so nastale pred začetkom stečajnega postopka.
Odgovor na vprašanje, ali bi morala biti terjatev iz naslova sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje prijavljena v stečajnem postopku tožeče stranke oz. ali je zaradi opustitve prijave ta terjatev v razmerju do tožeče stranke prenehala, je odvisen od tega, kdaj je nastala terjatev za plačilo te sodne takse, pred začetkom stečajnega postopka ali po njem.
Terjatev za plačilo sodne takse je nastala z nastankom taksne obveznosti, to je 1. 4. 2015, s sklepom 18. 8. 2015 pa je bilo odločieno, da ta obveznost (terjatev) zapade kasneje - po pravnomočnosti zaključka postopka. S pravnomočnostjo zadeve je torej že obstoječa obveznost tožnice za plačilo takse le zapadla v plačilo.
Ker je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, bi imel toženec pritožbeni pravovarstveni interes le v primeru, če bi izkazal, da je z odločitvijo sodišča kljub temu konkretno in neposredno oškodovan.
postulacijska sposobnost - pooblaščenec, ki ni odvetnik - oseba brez PDI
Glede na določilo tretjega odstavka 87. člena ZPP je ugotovilo, da A.B. ni ne odvetnik, ne oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom in je zato pravilno njegovo pritožbo z dne 3. 7. 2018 zavrglo kot nedovoljeno v skladu s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP.
predlog za izdajo začasne odredbe - sklep o zavarovanju - začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - izostanek odgovora na ugovor - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb - presoja utemeljenosti ugovora - presoja celotnega procesnega gradiva strank - uporaba 58. člena ziz v postopku zavarovanja
Pritožba ima prav, da tudi ob odsotnosti odgovora na ugovor navedb v njem ni mogoče šteti za resnične na ta način, da bi si sodišče zatiskalo oči pred procesnim gradivom, ki je bilo predloženo v okviru predloga za izdajo začasne odredbe, pri čemer se bodo štele za resnične le vse tiste navedbe v ugovoru, s katerimi trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe, ni v nasprotju.
Dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi o dejstvih, ki preprečujejo izvršbo, bo sodišče, skladno s prvim odstavkom 58. člena ZIZ, štelo za resnične, saj le-te, kot je zgoraj navedeno, ne nasprotujejo trditvam iz predloga, medtem ko dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ki nasprotujejo trditveni podlagi iz upnikovega predloga za začasno odredbo, sodišču ne dovoljujejo spregledati procesnega gradiva, ki ga je upnik predložil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Za resnične se lahko štejejo le tiste ugovorne navedbe, ki ne nasprotujejo trditveni podlagi iz predloga za začasno odredbo, sicer pa mora sodišče upoštevati procesno gradivo obeh strank in na njegovi podlagi presojati utemeljenost ugovora zoper izdano začasno odredbo.
spor dedičev o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica dediča - skupno in posebno premoženje zakoncev
Sodišče je pravilno ugotovilo sporna dejstva in dediča napotilo na pravdo. Gre za konkurenco pravice do posebnega premoženja s pravico iz skupnega premoženja zakoncev.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada in stroški za izvedensko delo - stroškovnik - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
Res sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo števila strani spisa, kar pa ni onemogočilo preizkusa izpodbijanega sklepa, saj se je sodišče sklicevalo na stroškovnik izvedenca, kjer je navedeno tako število strani spisa kot tudi zdravstvene dokumentacije, to dejstvo pa je jasno zaznavno že na podlagi vpogleda v konkretni spis.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - razveza zakonske zveze - varstvo in vzgoja skupnih otrok - stiki - preživnina - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - breme preživljanja - porazdelitev bremena preživljanja - stroški postopka
Vplačil v rezervni sklad ni mogoče upoštevati kot del stroškov preživljanja otrok oziroma kot del stroškov bivanja, saj ti izdatki bremenijo lastnika nepremičnine.
Štipendija, ki jo prejema srednješolka, ter otroški dodatek, ki ga prejema toženka, se ne upoštevata pri določitvi preživninske obveznosti preživninskega zavezanca.
Odločilno za določitev višine preživnine je, da tožnik nima nobenih stikov s hčerkama, za kateri zato v celoti skrbi toženka. Tožnikov prispevek v denarju mora biti zato bistveno višji od toženkinega, določeno preživnino pa bo tožnik lahko plačeval brez škode za svoje preživljanje, glede na svoje dohodke.
Vlogo stranke je treba razlagati glede na njeno vsebino. Če stranka v vlogi nikjer ne omeni izločitve izvedenca, njene vloge ni mogoče šteti za predlog za izločitev izvedenca.
pravica do nepovratne finančne spodbude - vrnitev prejetih sredstev - kršitev pogodbe - učinkovanje pogodbe - singularno pravno nasledstvo - učinki dogovora za singularne pravne naslednike - prenos pogodbe
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dogovor med pravdnima strankama ne veže novih lastnikov nepremičnine, ki sta singularna pravna naslednika toženca, toženec pa ni izkazal, da naj bi v danem primeru šlo za prenos pogodbe ali prevzem dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00014850
ZPP člen 185, 185/2, 286, 287, 287/2, 337. ZD člen 29, 31, 46. OZ člen 533.
darilo zapustnika - darilni namen - zavrnitev dokaznih predlogov - uporaba tujega stanovanja - brezplačna uporaba stanovanja - vrednost darila - objektivna sprememba tožbe - privolitev v spremembo tožbe - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi
Če nekdo brez plačila uporablja tuje stanovanje, je redno vzdrževanje in plačevanje stroškov, ki z uporabo nastajajo, življenjsko logično - celo najemnik (ki za uporabo plačuje) je dolžan nositi določene stroške vzdrževanja in uporabe.
Zapustnica se je s tem, ko je prvi toženki dovolila uporabljati stanovanje, odpovedala delu svojih upravičenj izhajajočih iz lastninske pravice in jih prenesla na prvo toženko, ta pa je bila s tem okoriščena, saj je (čeprav ni bila njegova lastnica) stanovanje uporabljala, za uporabo pa ni plačevala.
S tem, ko je stanovanje uporabljala, zanj pa uporabnine ali najemnine ni plačevala, je bila za vrednost, ki jo predstavlja neplačana uporabnina oziroma najemnina, obdarjena.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse - nastop posledic - pravnomočen plačilni nalog - pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - vročitev odločbe o pritožbi
Predpostavka za nastop posledice, da se pritožba šteje za umaknjeno, je potek roka za plačilo sodne takse, rok pa lahko začne teči (in torej tudi poteče) šele po vročitvi pravnomočne odločitve o ugovoru zoper plačilni nalog stranki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014201
KZ-1 člen 160, 160/1, 283, 283/1, 288. ZKP člen 358, 358-3, 392, 392/5.
kaznivo dejanje krive ovadbe - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - poseg v čast in dobro ime - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - kazenska ovadba - direktni naklep - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - oprostilna sodba
V svojem pisanju zoper sodbo, poimenovanem "Prijava kaznivega dejanja in zahteva za varstvo zakonitosti", je obdolženec izrazil samo to, kako je razumel vodenje postopka v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa. Obdolženi je bil prepričan o storjenih procesnih napakah v zvezi z njegovo zahtevo za sodno varstvo. Po oceni pritožbenega sodišča zato obdolžencu ni mogoče očitati, da je vedel, da sodnica ni storila kaznivega dejanja po 288. členu KZ-1, kar pomeni, da direktnega naklepa obdolžencu ni mogoče dokazati.
Zaradi spremenjenega opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu pritožbeno sodišče ni moglo opraviti presoje, ali je obdolženi storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1.
ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - dokazna ocena - priposestvovanje - pravna podlaga - sklicevanje na drugo vrsto pravne podlage
Ker pa je bilo med strankama sporno, kakšen je bil obseg prenesene lastninske parcele, je sodišče to (relevantno) dejstvo pravilno ugotavljalo skozi prizmo pravil priposestvovanja, za kar je imelo tudi ustrezno trditveno podlago, nasprotno pritožbeno stališče pa je zmotno.