ZFPPIPP člen 153, 153/3, 156. ZPP člen 325, 325/1, 332.
postopek prisilne poravnave - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave - procesna predpostavka - posledica neplačila - pravica do sodnega varstva - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - doplačilo predujma
Iz določbe 153. člena v zvezi s 156 členom ZFPPIPP izhaja, da sodišče ob začetku postopka (s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave) naloži predlagatelju plačilo predujma za kritje stroškov prisilne poravnave s posledico začetka stečajnega postopka, če predlagatelj predujma v danem roku ne založi. Navedena zakonska ureditev je po volji zakonodajalca časovno vezana na izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Zahteve za plačilo dodatnega predujma kot procesne predpostavke za nadaljevanje postopka torej ni mogoče utemeljiti s smiselno uporabo navedenih določb ZFPPIPP, saj gre za omejitev pravice do sodnega varstva, ki je zakon ne določa.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 384, 384/6, 384/6-2, 401, 401/1, 401/1-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - iskanje zaposlitve - poročanje upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - poročanje o premoženjskem stanju - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju
Ravnanje stečajnega dolžnika, ki upravitelju posreduje lažne podatke o iskanju zaposlitve, je nedopustno. Stečajni dolžnik že iz tega razloga odpusta obveznosti ne more doseči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015416
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 403, 403/3, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 20, 20/2, 235, 235/2, 251, 251/1. URS člen 22, 25.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja - novela ZFPPIPP-G - določitev trajanja preizkusnega obdobja - izbris obsodbe iz kazenske evidence - enakost pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pravnega sredstva
Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016446
KZ-1 člen 47, 47/2, 241, 241/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-4, 373, 383.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - nedovoljeno sprejemanje daril - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedi prič - odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Izrek denarne kazni (glavne ali stranske) glede števila dnevnih zneskov ni pogojen s storilčevim gmotnim položajem kot je to posredno razumeti iz pritožbene obrazložitve, temveč s težo kaznivega dejanja in storilčevo krivdo. Pogojena je le višina posameznega dnevnega zneska (drugi odstavek 47. člena KZ-1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - dogovor o ceni del - vsebina dogovora - izvedena dela po pogodbi - ugovor izpolnitve - dokazni standard prepričanja - podjemna pogodba
V pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti, dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati. Pod ta pritožbeni razlog spada tudi izpodbijanje dokazne ocene, sprejete s strani sodišča prve stopnje.
Ključna za odločitev v predmetni zadevi je ugotovitev o vsebini dogovora glede cene izvedenih del med strankama, ob tem pa je povsem irelevantno dejstvo, koliko so ta dela (objektivno) vredna.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Okoliščin, ki konkretizirajo preslepitveni namen storilca, sodišče ne sme samo dodati v opis kaznivega dejanja, saj to pomeni, da v opis dejanja doda zakonski znak, ki dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje, s tem pa prekorači obtožbo.
postulacijska sposobnost - pooblaščenec, ki ni odvetnik - oseba brez PDI
Glede na določilo tretjega odstavka 87. člena ZPP je ugotovilo, da A.B. ni ne odvetnik, ne oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom in je zato pravilno njegovo pritožbo z dne 3. 7. 2018 zavrglo kot nedovoljeno v skladu s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP.
ZST-1 člen 5, 5/1, 12. ZFPPIPP člen 252, 296, 296/1, 296/2, 296/4, 296/5.
nastanek taksne obveznosti - odlog plačila sodne takse - čas nastanka terjatve - obstoječa sodna praksa - zapadlost plačila sodne takse - prijava terjatve v stečajnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - neprijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve
V stečajni postopek je treba prijaviti tudi nezapadle terjatve, vendar pod predpostavko, da so nastale pred začetkom stečajnega postopka.
Odgovor na vprašanje, ali bi morala biti terjatev iz naslova sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje prijavljena v stečajnem postopku tožeče stranke oz. ali je zaradi opustitve prijave ta terjatev v razmerju do tožeče stranke prenehala, je odvisen od tega, kdaj je nastala terjatev za plačilo te sodne takse, pred začetkom stečajnega postopka ali po njem.
Terjatev za plačilo sodne takse je nastala z nastankom taksne obveznosti, to je 1. 4. 2015, s sklepom 18. 8. 2015 pa je bilo odločieno, da ta obveznost (terjatev) zapade kasneje - po pravnomočnosti zaključka postopka. S pravnomočnostjo zadeve je torej že obstoječa obveznost tožnice za plačilo takse le zapadla v plačilo.
Ker je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, bi imel toženec pritožbeni pravovarstveni interes le v primeru, če bi izkazal, da je z odločitvijo sodišča kljub temu konkretno in neposredno oškodovan.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada in stroški za izvedensko delo - stroškovnik - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
Res sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo števila strani spisa, kar pa ni onemogočilo preizkusa izpodbijanega sklepa, saj se je sodišče sklicevalo na stroškovnik izvedenca, kjer je navedeno tako število strani spisa kot tudi zdravstvene dokumentacije, to dejstvo pa je jasno zaznavno že na podlagi vpogleda v konkretni spis.
SPZ člen 69, 70. ZGO-1 člen 16. ZEN člen 81, 81/10.
postopek za delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - vzpostavitev etažne lastnine - črna gradnja - legalizacija gradnje
SPZ in ZNP, ki urejata delitev nepremičnin, glede predmeta delitve nimata posebnih določb - ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je. Navedeno pomeni, da legalizacija spornega (dela) nepremičnine ni pogoj za izvedbo delitve solastne nepremičnine v naravi.
načelo enkratnega plačila sodne takse - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - plačilo sodne takse - vštetje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je že plačano takso za postopek v individualnih delovnih sporih premoženjske narave vštelo ter tožniku v plačilo naložilo le razliko, saj sodna taksa za predmetni pravdni postopek še ni bila v celoti plačana.
regres zavarovalnice - izguba pravic iz obveznega zavarovanja - splošni zavarovalni pogoji - zapustitev kraja nesreče - soodgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Toženec v pritožbi niti ne zanika več, da na kraju nesreče ni nudil podatkov o zavarovanju, zato je pravilen in zakonit tudi sklep, da je glede na določbe splošnih pogojev tožnice izgubil svoje pravice iz obveznega zavarovanja.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vezanost civilnega sodišča na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - višina škode - ugotavljanje višine škode
Ker civilno sodišče obravnava identičen dejanski stan, kot je bil obravnavan v kazenskem postopku, je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti (da je toženec zažgal delovni stroj in povzročil s požigom nastalo škodo) vezano na kazensko sodbo. Ni dovoljeno ugotavljanje, ali je bil toženec sposoben storiti dejanje požiga delovnega stroja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00014850
ZPP člen 185, 185/2, 286, 287, 287/2, 337. ZD člen 29, 31, 46. OZ člen 533.
darilo zapustnika - darilni namen - zavrnitev dokaznih predlogov - uporaba tujega stanovanja - brezplačna uporaba stanovanja - vrednost darila - objektivna sprememba tožbe - privolitev v spremembo tožbe - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi
Če nekdo brez plačila uporablja tuje stanovanje, je redno vzdrževanje in plačevanje stroškov, ki z uporabo nastajajo, življenjsko logično - celo najemnik (ki za uporabo plačuje) je dolžan nositi določene stroške vzdrževanja in uporabe.
Zapustnica se je s tem, ko je prvi toženki dovolila uporabljati stanovanje, odpovedala delu svojih upravičenj izhajajočih iz lastninske pravice in jih prenesla na prvo toženko, ta pa je bila s tem okoriščena, saj je (čeprav ni bila njegova lastnica) stanovanje uporabljala, za uporabo pa ni plačevala.
S tem, ko je stanovanje uporabljala, zanj pa uporabnine ali najemnine ni plačevala, je bila za vrednost, ki jo predstavlja neplačana uporabnina oziroma najemnina, obdarjena.
ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - dokazna ocena - priposestvovanje - pravna podlaga - sklicevanje na drugo vrsto pravne podlage
Ker pa je bilo med strankama sporno, kakšen je bil obseg prenesene lastninske parcele, je sodišče to (relevantno) dejstvo pravilno ugotavljalo skozi prizmo pravil priposestvovanja, za kar je imelo tudi ustrezno trditveno podlago, nasprotno pritožbeno stališče pa je zmotno.
Izvedeniško poročilo (po mnenju izvedenca) vsebuje bistvene sestavine elaborata, a to udeležencem ne odvzema pravice, da se seznanijo in izjavijo o celotnem elaboratu, ki vsebuje še tehnične podatke, izračune površin, seznam koordinat in prikaz parcel s spremembami. Ker pritožniku (enako pa velja za ostale udeležence) to ni bilo omogočeno, je pritožbeni očitek v smeri posega v pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), utemeljen.
oprostitev plačila sodne takse - redna brezplačna pravna pomoč
Šesti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da ne glede na določilo prvega odstavka 11. člena ZST-1, da je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014499
OZ člen 132, 182, 478, 490, 494. ZGO-1 člen 197.
nakup in prodaja nepremičnin - premoženjska škoda - pravno priznana premoženjska škoda - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - zmanjšanje premoženja - gotova bodoča škoda - pravna napaka prodane stvari - legalizacija objekta - zahtevek za znižanje kupnine
V primeru, ko kupcema nepremičnin škoda še ni nastala, ker gradbenega in uporabnega dovoljenja nista pridobila in jima tudi stroški v zvezi s tem še niso mogli nastati, še ni prišlo do zmanjšanja njunega premoženja. Prav tako ne moremo govoriti o bodoči gotovi škodi, saj ni gotovo, da bosta za legalizacijo objekta poskrbela in tudi ne, da jima bodo pri tem nastali stroški v višini, kot je prisojeni znesek odškodnine. Ker ne gre za pravno priznano škodo, niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti.