Tako toženčeva denarna odškodnina kot nadomestilo za izgubljeni dobiček, ki je posledica izgube dohodka iz dejavnosti1, kot nadomestilo za izgubljeno korist v postopku denacionalizacije2, sta obdavčljiva dohodka. Toženec kot upnik je bil upravičen do neto zneska, tožeča stranka kot dolžnik pa je morala od naloženega bruto zneska odvesti akontacijo davka.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - (objektivna) sprememba tožbe - navadni sosporniki - paulijanska tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - učinki pravdnih dejanj sospornikov - razširitev tožbe na novega toženca - sprememba tožbe brez soglasja toženca - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari
Ker je bil tožbeni zahtevek proti prvotožencu pravnomočno zavrnjen, šlo je pa za navadne sospornike, je zadeva proti prvotoženi stranki pravnomočno zaključena. Dejstvo, da je tretjetoženi stranki bila sodba razveljavljena in je bil postopek še odprt, ne pomeni, da lahko tožeča stranka s spremembo tožbe ponovno vključi prvotoženo stranko brez njene privolitve.
Pri paulijanski tožbi dolžnik ni stranka, zato je jasno, da so bili toženci v tej pravdi navadni sosporniki in ne nujni enotni sosporniki.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada in stroški za izvedensko delo - stroškovnik - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
Res sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo števila strani spisa, kar pa ni onemogočilo preizkusa izpodbijanega sklepa, saj se je sodišče sklicevalo na stroškovnik izvedenca, kjer je navedeno tako število strani spisa kot tudi zdravstvene dokumentacije, to dejstvo pa je jasno zaznavno že na podlagi vpogleda v konkretni spis.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - razveza zakonske zveze - varstvo in vzgoja skupnih otrok - stiki - preživnina - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - breme preživljanja - porazdelitev bremena preživljanja - stroški postopka
Vplačil v rezervni sklad ni mogoče upoštevati kot del stroškov preživljanja otrok oziroma kot del stroškov bivanja, saj ti izdatki bremenijo lastnika nepremičnine.
Štipendija, ki jo prejema srednješolka, ter otroški dodatek, ki ga prejema toženka, se ne upoštevata pri določitvi preživninske obveznosti preživninskega zavezanca.
Odločilno za določitev višine preživnine je, da tožnik nima nobenih stikov s hčerkama, za kateri zato v celoti skrbi toženka. Tožnikov prispevek v denarju mora biti zato bistveno višji od toženkinega, določeno preživnino pa bo tožnik lahko plačeval brez škode za svoje preživljanje, glede na svoje dohodke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014499
OZ člen 132, 182, 478, 490, 494. ZGO-1 člen 197.
nakup in prodaja nepremičnin - premoženjska škoda - pravno priznana premoženjska škoda - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - zmanjšanje premoženja - gotova bodoča škoda - pravna napaka prodane stvari - legalizacija objekta - zahtevek za znižanje kupnine
V primeru, ko kupcema nepremičnin škoda še ni nastala, ker gradbenega in uporabnega dovoljenja nista pridobila in jima tudi stroški v zvezi s tem še niso mogli nastati, še ni prišlo do zmanjšanja njunega premoženja. Prav tako ne moremo govoriti o bodoči gotovi škodi, saj ni gotovo, da bosta za legalizacijo objekta poskrbela in tudi ne, da jima bodo pri tem nastali stroški v višini, kot je prisojeni znesek odškodnine. Ker ne gre za pravno priznano škodo, niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00014208
ZIZ člen 272. ZPP člen 411. ZZZDR člen 106, 106/2, 106/4.
določitev stikov med staršem in otrokom - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - začasna ureditev stikov - ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - pravica do izjave - bistvena kršitev procesnih določb - vročanje po faksu - dejanski prejem sodne pošiljke - vročitev zapisnika z naroka - oprava dejanja po preteku roka - največja otrokova korist - začasna odredba po uradni dolžnosti - medsebojna povezanost - ločeno življenje - delitev sorojencev
Prvo sodišče ni izdelalo prepisa zvočnega posnetka v sicer instrukcijskem roku in ga nasprotnemu udeležencu ni vročilo v pritožbenem roku, saj ga je prejel šele 10. 5. 2018. S tem mu je bila kršena pravica do izjave, saj ob sestavi pritožbe ni razpolagal z zapisnikom o naroku 24. 4. 2018, na katerem je bil izveden dokaz z zaslišanjem delavk CSD, zaradi česar ni imel možnosti učinkovitega izjavljanja v okviru pritožbenega postopka.
Z vidika zagotavljanja največje koristi otrok je potrebno, da prvo sodišče po uradni dolžnosti (če ne bo v tej smeri nobenih procesnih dejanj udeležencev) z začasno odredbo uredi način izvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in A. tako, da je v stikih udeležen tudi drugi otrok udeležencev B., da se bo čimprej obnovil odnos med bratoma.
Parcialen pristop k reševanju te problematike je v škodo otrok. Zagotoviti je treba, da imata oba starša v očeh njunih otrok enakovreden položaj, kar pomeni, da bi bilo v največjo korist obeh otrok, da bi bila v času stikov na podlagi začasnih odredb v obeh zadevah (s tega vidika bi bila najbolj smotrna združitev zadev za skupno obravnavanje) otroka ves čas skupaj, in sicer po eno uro z vsakim od staršev.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse - nastop posledic - pravnomočen plačilni nalog - pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - vročitev odločbe o pritožbi
Predpostavka za nastop posledice, da se pritožba šteje za umaknjeno, je potek roka za plačilo sodne takse, rok pa lahko začne teči (in torej tudi poteče) šele po vročitvi pravnomočne odločitve o ugovoru zoper plačilni nalog stranki.
Vlogo stranke je treba razlagati glede na njeno vsebino. Če stranka v vlogi nikjer ne omeni izločitve izvedenca, njene vloge ni mogoče šteti za predlog za izločitev izvedenca.
pravica do nepovratne finančne spodbude - vrnitev prejetih sredstev - kršitev pogodbe - učinkovanje pogodbe - singularno pravno nasledstvo - učinki dogovora za singularne pravne naslednike - prenos pogodbe
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dogovor med pravdnima strankama ne veže novih lastnikov nepremičnine, ki sta singularna pravna naslednika toženca, toženec pa ni izkazal, da naj bi v danem primeru šlo za prenos pogodbe ali prevzem dolga.
oprostitev plačila sodne takse - redna brezplačna pravna pomoč
Šesti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da ne glede na določilo prvega odstavka 11. člena ZST-1, da je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018914
ZPP člen 73, 73/5, 343, 343/4, 363. ZIZ člen 57, 58, 272, 272/2, 272/2-1. ZZZDR člen 51, 51/2.
sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper končno odločbo - nedovoljena pritožba - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - objektivna nevarnost - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - razpolaganje s posebnim premoženjem - ugovor zoper začasno odredbo - odgovor na ugovor zoper začasno odredbo - domneva resničnosti ugovornih navedb - nova dejstva - trditvena podlaga
Odločba o zavarovanju terjatve z začasno odredbo v pravdnem postopku ni končna odločba. Končna odločba bo odločitev o tožbenem zahtevku za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Pritožba zoper sklep predsednika sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev zato ni dovoljena.
Po določbi 58. člena ZIZ sodišče odloči o ugovoru, če upnik v roku ne odgovori na ugovor, pri tem pa šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. V obravnavni zadevi je bil upniku vročen ugovor v odgovor, vendar nanj v odrejenem roku ni odgovoril. Po toženkinem pritožbenem stališču bi zato moralo prvostopenjsko sodišče pri odločanju o ugovoru izhajati iz domneve resničnosti vseh njenih ugovornih navedb. Nedvomno domneva resničnosti ne more veljati glede tistih navedb iz ugovora, ki jih je toženka postavila že v odgovoru na tožbo, pripravljalni vlogi in obeh narokih za glavno obravnavo in jih je tožnik zanikal. Zahteva po podvajanju istih navedb bi bila nesmiselna. Domnevo resničnosti bi tako bilo mogoče vzpostaviti zgolj za v ugovoru navedena nova dejstva.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 7, 337, 337/1.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - prepozne trditve
Regulacijsko začasno odredbo je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v kasnejši sodni odločbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V obravnavni zadevi pa z ugoditvijo predlogu za začasno odredbo za toženca vzpostavitev prejšnjega stanja že po naravi stvari same ne bi bila več mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00014850
ZPP člen 185, 185/2, 286, 287, 287/2, 337. ZD člen 29, 31, 46. OZ člen 533.
darilo zapustnika - darilni namen - zavrnitev dokaznih predlogov - uporaba tujega stanovanja - brezplačna uporaba stanovanja - vrednost darila - objektivna sprememba tožbe - privolitev v spremembo tožbe - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi
Če nekdo brez plačila uporablja tuje stanovanje, je redno vzdrževanje in plačevanje stroškov, ki z uporabo nastajajo, življenjsko logično - celo najemnik (ki za uporabo plačuje) je dolžan nositi določene stroške vzdrževanja in uporabe.
Zapustnica se je s tem, ko je prvi toženki dovolila uporabljati stanovanje, odpovedala delu svojih upravičenj izhajajočih iz lastninske pravice in jih prenesla na prvo toženko, ta pa je bila s tem okoriščena, saj je (čeprav ni bila njegova lastnica) stanovanje uporabljala, za uporabo pa ni plačevala.
S tem, ko je stanovanje uporabljala, zanj pa uporabnine ali najemnine ni plačevala, je bila za vrednost, ki jo predstavlja neplačana uporabnina oziroma najemnina, obdarjena.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog - opustitev plačila predujma
Sodišče ugotavlja, da toženec z večino pritožbenih navedb izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, to je dejstva v zvezi z višino ugotovljene škode na vozilu oškodovanke, kar pa ne more biti predmet pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Izvedeniško poročilo (po mnenju izvedenca) vsebuje bistvene sestavine elaborata, a to udeležencem ne odvzema pravice, da se seznanijo in izjavijo o celotnem elaboratu, ki vsebuje še tehnične podatke, izračune površin, seznam koordinat in prikaz parcel s spremembami. Ker pritožniku (enako pa velja za ostale udeležence) to ni bilo omogočeno, je pritožbeni očitek v smeri posega v pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), utemeljen.
načelo enkratnega plačila sodne takse - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - plačilo sodne takse - vštetje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je že plačano takso za postopek v individualnih delovnih sporih premoženjske narave vštelo ter tožniku v plačilo naložilo le razliko, saj sodna taksa za predmetni pravdni postopek še ni bila v celoti plačana.
zapuščinski postopek - sprejem dediščine - izpodbojna zakonska domneva - odpoved dedovanju - izjava dana do konca zapuščinskega postopka - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - prepozna
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V pritožbenem postopku se dedič ne more več odpovedati dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018902
ZDen člen 88. ZOR člen 108, 154, 158, 206, 206/3, 361, 376. SZ člen 117. OZ člen 1060. ZPP člen 214, 214/2.
privatizacija stanovanj po SZ - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - denacionalizacija - kupoprodajna pogodba - nična pogodba - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe - dolžna skrbnost - krivda - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - nastanek škode - škodni dogodek - pozitivni pogodbeni interes - tržna vrednost - solidarna odškodninska odgovornost - sopovzročitev škode - zastaranje - objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja
Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti.
Obstoj škode v obravnavanem primeru odraža korist, ki bi jo tožnica prejela iz pogodbe, če ne bi bilo protipravnega in krivdnega ravnanja njenih povzročiteljev. Gre za pozitivni pogodbeni interes, ki v obravnavanem primeru predstavlja tržno vrednost spornega stanovanja. Če ne bi bilo škodnega ravnanja tožencev, bi tožnica za isti denar lahko kupila kakšno drugo stanovanje na trgu in ga danes imela v lasti. Kriva pogodbena stranka mora poštenemu sopogodbeniku zagotoviti tak položaj, v katerem bi se nahajala, če pogodba ne bi bila nična.
Nastanek škode ni vedno istočasen s škodnim dogodkom. Tožnici je škoda dokončno nastala šele z vrnitvijo obravnavanega stanovanja denacionalizacijski upravičenki v last. Pred to odločitvijo sodišča namreč ni bilo jasno, ali bo stanovanje kljub temu, da je denacionalizacijski postopek v teku, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, saj bi se denacionalizacijski postopek lahko končal z zavrženjem ali zavrnitvijo denacionalizacijskega zahtevka. Šele takrat so se torej izpolnile vse predpostavke odškodninske obveznosti, šele takrat se je rodila odškodninska tožba zoper oba povzročitelja škode. Ugovor zastaranja zato ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013849
ZKP člen 307, 307/2.
odreditev pripora - sum storitve kaznivega dejanja - zaslišanje obdolženca
Ugotovitev o utemeljenosti suma z obdolženčevim zagovorom kot procesnim (formalnim) dejanjem ni pogojena. Ne v rednem in še manj v skrajšanem kazenskem postopku.