Kot izhaja iz določbe 468. člena OZ, ima kupec, ki prodajalca pravočasno in pravilno obvesti o stvarni napaki kupljene stvari, na voljo več jamčevalnih zahtevkov - zahtevo, da prodajalec odpravi napako ali mu izroči drugo stvar brez napake (vztraja pri pravilni izpolnitvi pogodbe), zahtevo za znižanje kupnine in možnost odstopa od pogodbe. Vrstni red uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v OZ ni določen.
ZIZ člen 165, 239, 244, 244/2, 245a - 245c. ZDavP-2 člen 113.
zavarovanje davčnega dolga - pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika - zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika na podlagi sodne odločbe - zaznamba izvršljivosti terjatve
ZDavP-2 določa, da lahko pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, davčni organ predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika neposredno pri sodišču, lahko pa tudi prek pristojnega državnega odvetništva. S spremembo ZIZ-J je bilo v ZIZ vnešeno novo 21.a poglavje, ki omogoča ustanovitev prisilne zastavne pravice na poslovnem deležu vsem upnikom (ne le državi), ki imajo proti dolžniku izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev. To poglavje zastavno pravico na poslovnem deležu celovito ureja in med drugim določa, da se zastavna pravica na poslovnem deležu pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju. Ker način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu navedeno poglavje celovito ureja, ni podlage za smiselno uporabo določbe o zaznambi izvršljivosti terjatve v zemljiški knjigi v postopku izvršbe na nepremičnino.
ZIZ člen 17, 43, 46, 46/3, 67. ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/3, 221b, 221b/2.
umik predloga za izvršbo - odločitev o ugovoru - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - nasprotna izvršba - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - izvršilni naslov - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove
V predmetni zadevi je upnik umaknil predlog za izvršbo pred vložitvijo ugovora, vendar to ni razlog, ki bi preprečeval meritorno odločitev o ugovoru. Izterjevana terjatev je bila poplačana z izvršbo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Umik predloga v takšnem primeru niti ni potreben niti ne more učinkovati enako, kot če dolžnik med postopkom terjatev prostovoljno poravna. Dolžnik ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru, saj lahko v primeru uspeha predlaga nasprotno izvršbo.
Ni zakonske podlage za razlago, da pravnomočni sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave, ki je sicer izvršilni naslov, razveljavlja prej izdani izvršilni naslov - sodbo in izniči njen učinek glede višine ugotovljene terjatve, ki je nižja od določene v potrjeni prisilni poravnavi. V takšnem primeru lahko učinkuje le glede drugih pogojev - rok za plačilo in obresti. Upnik za isto terjatev ne more imeti dveh izvršilnih naslovov in če je glede terjatev po danih sodnih odločbah podana istovetnost, (iste) terjatve ni dopustno izterjati dvakrat.
Izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, se opravi z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Cenitev vrednostnih papirjev hkrati z rubežem opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. V primeru nestrinjanja z opravljeno cenitvijo izvršitelja novo cenitev na zahtevo in na stroške stranke opravi sodni cenilec, ki ga izbere stranka.
Izvršitelj lahko prodajo vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, izvede tudi preko pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki ga določi sam. Stroški pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev so izvršilni stroški.
Sam predlog za odlog izvršbe še ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
postopek prisilne poravnave - nadaljevanje izvršbe po potrjeni prisilni poravnavi - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - zavarovana terjatev
Upnik je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini in premičnini. S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava ne učinkuje.
Kolikšen del terjatve bo poplačan iz tega naslova oziroma je zavarovan z ločitveno pravico, bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da je ločitvena pravica na nepremičnini ocenjena na vrednost 0 EUR, ker gre za skupni del stavbe, ki ne more biti stvar samostojnega pravnega prometa, ter da se zato terjatev iz tega ne bo mogla poplačati, so posledično v fazi nadaljevanja postopka po potrjeni prisilni poravnavi neupoštevne.
ZIZ člen 6, 6/4, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 10, 10/4. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen - sodna taksa kot procesna predpostavka - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi
Celoten postopek odločanja o verigi pritožb izvira iz odločitve, da ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, za ta postopek pa se sodna taksa ne plača.
Za reševanje pritožb zoper sklepe v izvršilnem postopku je pristojno višje sodišče.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 329, 381, 381/1, 395, 395/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja v stečajnem postopku - unovčenje dolžnikovega premoženja - javna dražba v stečajnem postopku - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - stečajni upravitelj - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Njegova naloga je unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov, unovčiti pa mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi bilo s predmetno prodajo potrebno počakati dokler se ne proda nepremičnina v lasti B. V.
Pritožbeno sodišče ne more poseči v pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Velenju I K 46654/2016, s katero je bil obdolženi spoznan za krivega treh kaznivih dejanj tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in za katera mu je bila izrečena pogojna obsodba in določena enotna zaporna kazen pet mesecev, s preizkusno dobo dveh let. Je pa potrebno pritrditi zagovorniku, ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe tudi v obravnavani zadevi, saj pritožbeno sodišče ugotavlja, da so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - trajanje ukrepa - načelo sorazmernosti - stroški postopka - prosti preudarek
Pri psihičnem nasilju je predvsem pomembno, kako ravnanje ali vedenje povzročitelja nasilja dojema žrtev nasilja.
Načelo sorazmernosti je eno izmed temeljnih načel ZPND, ki ima dva pomembna cilja. Na eni strani državne organe zavezuje, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014579
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 75, 79.
namestitev v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
Problem prezasedenosti teh ustanov je sodiščem znan in so na to že večkrat opozarjala pristojne institucije. Naloga sodišča namreč je, da v primeru, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem določene osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda sprejme sklep o sprejemu in določi v kateri zavod. Drugačno ravnanje sodišča bi bilo nezakonito in protiustavno. Tako sodišču prve stopnje ni preostalo drugega, kot da med prezasedenimi ustanovami izbere eno.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00014580
ZGJS člen 72, 76, 76/1, 76/4. ZCes člen 2, 12. ZZD člen 2.
infrastrukturni objekt - lastninjenje nepremičnin, ki se uporabljajo kot javna infrastruktura oziroma funkcionalno zemljišče - cesta - javna površina - javna pot - pravica uporabe - lastnina občin
Ni torej bistveno, kdo je bil ob uveljavitvi ZGJS (še manj ob uveljavitvi ZLNDL) vpisan kot imetnik pravice uporabe, niti da je bila K. ulica kasneje kategorizirana kot javna cesta, pa tudi ne, ali je bila cesta „razvrščena kot cesta in izročena v promet“. Bistveno je, ali je bila ob uveljavitvi ZGJS cesta in ali se je po tedaj veljavnih predpisih štela za javno površino.
ZPP člen 300. ZASP člen 81, 157, 168. OZ člen 311, 313, 314, 314/1, 364.
plačilo nadomestila za uporabo varovanih del - združitev pravd v skupno obravnavanje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del - televizijski program - predvajanje glasbenih del - razširjanje radijskega programa - uporaba tarife - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - običajno plačilo - enotna sodna praksa - licenčna analogija - licenčna pogodba - licenčnina - višina terjatve - naročniki - denarno nadomestilo - dogovorjena cena - civilna kazen po ZASP - zavrnitev zahtevka - pobotni ugovor - procesni pobot - materialnopravni pobot - pogoji za pobot - stek pogojev za pobot - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - narava terjatve - pripoznava dolga
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije. Pritožbeno sodišče zaradi zagotovitve enotne sodne prakse odstopa od svojih dosedanjih stališč o tem vprašanju in stališčem Vrhovnega sodišča sledi.
Sodišče mora, upoštevaje načelo odplačnosti, ki velja v avtorskem pogodbenem pravu (81. člen ZASP), ob upoštevanju vseh okoliščin primera določiti (običajen) honorar. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.
obstoj delovnega raznerja - direktor - gospodarski spor - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o tem, da tožnik ni bil imenovan na funkcijo direktorja, in da posledično ni mogel opravljati dela, vezalo na pravnomočni sodbi v gospodarskem sporu. Utemeljitev v izpodbijani sodbi, da je delovno sodišče vezano na pravnomočni sodbi ni pravno sprejemljiva zaradi načela subjektivnih mej pravnomočnosti, saj tožnik v obeh navedenih zadevah ni bil stranka. Kot izhaja iz navedb tožnika in podatkov spisa, tožnik v navedenih zadevah do pravnomočnosti sodnih odločb ni imel možnosti sodelovati. Zato je podana kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS oziroma očitana kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014985
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1, 191/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-4.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - ne bis in idem - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - specialno kaznivo dejanje
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 411. ZZZDR člen 105a.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna določitev preživnine - sklep o začasni odredbi - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - odmera preživnine z začasno odredbo - potrebe otroka - ocena potreb - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče je sicer navedlo, za katere stroške preživljanja hčerke pravdnih strank ocenjuje, da gre za otrokove nujne potrebe, vendar pa jih ni opredelilo in obrazložilo po višini. Povzelo je zgolj navedbe pravdnih strank o stroških otrokovega preživljanja, ni pa podalo svoje ocene o višini posameznih nujnih izdatkov. Zaradi tega tudi ni ugotovilo, koliko znašajo otrokove nujne potrebe. Poleg tega ni pojasnilo, glede na materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank, kako je porazdelilo breme stroškov nujnega preživljanja otroka med njegova starša in določilo tožnikov "soprispevek". Odločitve o zavrnitvi toženkinega zahtevka za začasno preživnino v presežku nad 100,00 EUR se ne da preizkusiti, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013808
KZ-1-UPB2 člen 59, 59/1.
odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - obvezen preklic - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - prepoved reformacije in peius
Ker je sodišče druge stopnje kazen obema obtožencema zvišalo na dve leti zapora, je moralo po določbi prvega odstavka 59. člena KZ-1 preklicati pogojni obsodbi, ki sta bili obtožencema izrečeni. Čeprav državna tožilka takega predloga v pritožbi ni podala, pa je preklic pogojne obsodbe v primeru, ko storilec stori v preizkusni dobi kaznivo dejanje, za katero mu je izrečena kazen zapora dveh let ali daljša kazen, obvezen, kar pomeni, da sodišče nima izbire, ali bo pogojno obsodbo preklicalo ali ne. S tako odločitvijo pa tudi ne gre za kršitev določbe 385. člena ZKP, saj je državna tožilka pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji vložila v škodo obeh obtožencev.
določitev preživnine za otroka - potrebe otroka - državna štipendija - preživninske zmožnosti staršev
Pritožba pravilno opozarja, da se državna štipendija ne upošteva kot del preživninskih zmožnosti starša ali kot otrokov lastni dohodek, oziroma se ne odšteje od ugotovljenih potreb otroka, vendar je glede na relativno nizke preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev dejstvo, da se bodo stroški, ki jih ima prva toženka z izobraževanjem in ki jih je prvo sodišče ocenilo na približni znesek 38,00 EUR mesečno, pokrili prav iz tega naslova.
regulacijska začasna odredba - dodelitev otroka - odvzem otroka - oddaja v rejništvo - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
O odvzemu otroka staršem in o rejništvu na podlagi veljavne zakonodaje odloča center za socialno delo, sodna odločba v upravno razmerje ne sme in ne more poseči. Prav to (in ne morda ureditev odnosa med pravdnima strankama) pa je tisto, kar želi doseči tožnik s predlagano začasno odredbo.