Kot izhaja iz določbe 468. člena OZ, ima kupec, ki prodajalca pravočasno in pravilno obvesti o stvarni napaki kupljene stvari, na voljo več jamčevalnih zahtevkov - zahtevo, da prodajalec odpravi napako ali mu izroči drugo stvar brez napake (vztraja pri pravilni izpolnitvi pogodbe), zahtevo za znižanje kupnine in možnost odstopa od pogodbe. Vrstni red uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v OZ ni določen.
ZVPot-UPB1 člen 1, 22, 23, 24, 24/2. OZ-UPB1 člen 3, 86, 372, 372/1. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
finančni lizing - ničnost pogodbe - zakon o varstvu potrošnikov - valutno tveganje - valutna klavzula v CHF
O veljavnosti kreditnih (in tem podobnih) pogodb, ki so jih banke in druge finančne organizacije sklepale s potrošniki, katerih obveznosti se glasijo na zneske v CHF, je mogoče odločati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Sodišče prve stopnje je po pravilnih ugotovitvah, da je v danem primeru pogodbo o finančnem leasingu nepremičnine sklenil tožnik, ki je ekonomski strokovnjak, z izkušnjami tudi v bančništvu, zaradi česar se je zavedal pomena valutne klavzule, na drugi strani pa v času sklenitve pogodbe 25. 3. 2004 ni bilo objektivnih znakov ali subjektivnega pričakovanja toženke, da bo vrednost CHF v pogodbenem času znatno narasla, tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki bi naj bila podana zaradi nepoštenega pogoja vezanosti tožnikove obveznosti na vrednost CHF, utemeljeno zavrnilo.
postopek prisilne poravnave - nadaljevanje izvršbe po potrjeni prisilni poravnavi - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - zavarovana terjatev
Upnik je v tem izvršilnem postopku že pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico na nepremičnini in premičnini. S tem je upnikova terjatev pridobila pravno naravo zavarovane terjatve in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je terjatev nezavarovana oziroma navadna. Ne glede na to, kako sta bili terjatev in ločitvena pravica priglašeni in priznani v postopku prisilne poravnave, se v konkretnem izvršilnem postopku izterjuje zavarovana terjatev, na zavarovane terjatve pa prisilna poravnava ne učinkuje.
Kolikšen del terjatve bo poplačan iz tega naslova oziroma je zavarovan z ločitveno pravico, bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da je ločitvena pravica na nepremičnini ocenjena na vrednost 0 EUR, ker gre za skupni del stavbe, ki ne more biti stvar samostojnega pravnega prometa, ter da se zato terjatev iz tega ne bo mogla poplačati, so posledično v fazi nadaljevanja postopka po potrjeni prisilni poravnavi neupoštevne.
ZIZ člen 165, 239, 244, 244/2, 245a - 245c. ZDavP-2 člen 113.
zavarovanje davčnega dolga - pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika - zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika na podlagi sodne odločbe - zaznamba izvršljivosti terjatve
ZDavP-2 določa, da lahko pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, davčni organ predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika neposredno pri sodišču, lahko pa tudi prek pristojnega državnega odvetništva. S spremembo ZIZ-J je bilo v ZIZ vnešeno novo 21.a poglavje, ki omogoča ustanovitev prisilne zastavne pravice na poslovnem deležu vsem upnikom (ne le državi), ki imajo proti dolžniku izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev. To poglavje zastavno pravico na poslovnem deležu celovito ureja in med drugim določa, da se zastavna pravica na poslovnem deležu pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju. Ker način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu navedeno poglavje celovito ureja, ni podlage za smiselno uporabo določbe o zaznambi izvršljivosti terjatve v zemljiški knjigi v postopku izvršbe na nepremičnino.
Izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, se opravi z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Cenitev vrednostnih papirjev hkrati z rubežem opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. V primeru nestrinjanja z opravljeno cenitvijo izvršitelja novo cenitev na zahtevo in na stroške stranke opravi sodni cenilec, ki ga izbere stranka.
Izvršitelj lahko prodajo vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, izvede tudi preko pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki ga določi sam. Stroški pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev so izvršilni stroški.
Sam predlog za odlog izvršbe še ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
ZIZ člen 6, 6/4, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 10, 10/4. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen - sodna taksa kot procesna predpostavka - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi
Celoten postopek odločanja o verigi pritožb izvira iz odločitve, da ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, za ta postopek pa se sodna taksa ne plača.
Za reševanje pritožb zoper sklepe v izvršilnem postopku je pristojno višje sodišče.
ZIZ člen 17, 43, 46, 46/3, 67. ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/3, 221b, 221b/2.
umik predloga za izvršbo - odločitev o ugovoru - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - nasprotna izvršba - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - izvršilni naslov - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove
V predmetni zadevi je upnik umaknil predlog za izvršbo pred vložitvijo ugovora, vendar to ni razlog, ki bi preprečeval meritorno odločitev o ugovoru. Izterjevana terjatev je bila poplačana z izvršbo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Umik predloga v takšnem primeru niti ni potreben niti ne more učinkovati enako, kot če dolžnik med postopkom terjatev prostovoljno poravna. Dolžnik ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru, saj lahko v primeru uspeha predlaga nasprotno izvršbo.
Ni zakonske podlage za razlago, da pravnomočni sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave, ki je sicer izvršilni naslov, razveljavlja prej izdani izvršilni naslov - sodbo in izniči njen učinek glede višine ugotovljene terjatve, ki je nižja od določene v potrjeni prisilni poravnavi. V takšnem primeru lahko učinkuje le glede drugih pogojev - rok za plačilo in obresti. Upnik za isto terjatev ne more imeti dveh izvršilnih naslovov in če je glede terjatev po danih sodnih odločbah podana istovetnost, (iste) terjatve ni dopustno izterjati dvakrat.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 329, 381, 381/1, 395, 395/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja v stečajnem postopku - unovčenje dolžnikovega premoženja - javna dražba v stečajnem postopku - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - stečajni upravitelj - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Njegova naloga je unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov, unovčiti pa mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi bilo s predmetno prodajo potrebno počakati dokler se ne proda nepremičnina v lasti B. V.
ZD člen 9, 142. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a. ZPP člen 328.
dedovanje - odgovornost dediča za dolgove zapustnika - odgovornost rs za zapustnikove dolgove - zapuščina brez dediča - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor novega dolžnika - pritožba - pomota - razlogi za ugovor - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - pravno nasledstvo dedičev - pravni naslednik zapustnika - popravni sklep - dopolnilni sklep - novi dolžnik
Določba 9. člena ZD o odgovornosti Republike Slovenije za dolgove zapustnika ne odstopa od določbe o omejitvi odgovornosti (142. člena ZD) in se morajo ostale navedbe novega dolžnika obravnavati v okviru postopka ugovora zoper sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (ugovor iz 56.a člena ZIZ). Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa je imela nova dolžnica možnost vložitve pritožbe, če se z odločitvijo ni strinjala.
Ker nova dolžnica pritožbo zoper izpodbijani sklep, ki ima le procesno naravo, vlaga podredno, če ne bi uspela s predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa (pri čemer niti ZIZ niti ZPP podrednega vlaganja pravnega sredstva ne predvidevata), drugih pritožbenih razlogov pa ne uveljavlja, je s pravnomočno odločitvijo o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa izčrpana njena pravica do pravnega sredstva. O istem vprašanju namreč sodišče ne sme odločati dvakrat. Zato je pritožba nedovoljena in jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00014580
ZGJS člen 72, 76, 76/1, 76/4. ZCes člen 2, 12. ZZD člen 2.
infrastrukturni objekt - lastninjenje nepremičnin, ki se uporabljajo kot javna infrastruktura oziroma funkcionalno zemljišče - cesta - javna površina - javna pot - pravica uporabe - lastnina občin
Ni torej bistveno, kdo je bil ob uveljavitvi ZGJS (še manj ob uveljavitvi ZLNDL) vpisan kot imetnik pravice uporabe, niti da je bila K. ulica kasneje kategorizirana kot javna cesta, pa tudi ne, ali je bila cesta „razvrščena kot cesta in izročena v promet“. Bistveno je, ali je bila ob uveljavitvi ZGJS cesta in ali se je po tedaj veljavnih predpisih štela za javno površino.
obstoj delovnega raznerja - direktor - gospodarski spor - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o tem, da tožnik ni bil imenovan na funkcijo direktorja, in da posledično ni mogel opravljati dela, vezalo na pravnomočni sodbi v gospodarskem sporu. Utemeljitev v izpodbijani sodbi, da je delovno sodišče vezano na pravnomočni sodbi ni pravno sprejemljiva zaradi načela subjektivnih mej pravnomočnosti, saj tožnik v obeh navedenih zadevah ni bil stranka. Kot izhaja iz navedb tožnika in podatkov spisa, tožnik v navedenih zadevah do pravnomočnosti sodnih odločb ni imel možnosti sodelovati. Zato je podana kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS oziroma očitana kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013808
KZ-1-UPB2 člen 59, 59/1.
odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - obvezen preklic - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - prepoved reformacije in peius
Ker je sodišče druge stopnje kazen obema obtožencema zvišalo na dve leti zapora, je moralo po določbi prvega odstavka 59. člena KZ-1 preklicati pogojni obsodbi, ki sta bili obtožencema izrečeni. Čeprav državna tožilka takega predloga v pritožbi ni podala, pa je preklic pogojne obsodbe v primeru, ko storilec stori v preizkusni dobi kaznivo dejanje, za katero mu je izrečena kazen zapora dveh let ali daljša kazen, obvezen, kar pomeni, da sodišče nima izbire, ali bo pogojno obsodbo preklicalo ali ne. S tako odločitvijo pa tudi ne gre za kršitev določbe 385. člena ZKP, saj je državna tožilka pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji vložila v škodo obeh obtožencev.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hramba z namenom prodaje - ponujanje naprodaj - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pritožnik izpostavlja, da dokazni postopek ni ponudil ustreznega dokaza, s katerim bi z gotovostjo bilo mogoče sklepati, da je obtoženec na naslovu stalnega bivališča dejansko hranil večjo količino droge za nadaljnjo prodajo. Iz vsebine obrazložitve grajane sodbe pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje napravilo pritožbenim navedbam nasproten in pravilen zaključek.
Posplošene pritožbene navedbe teh prepričljviih razlogov omajati ne morejo.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da glede na socialne in družinske razmere obtoženca ter upoštevaje njegovo premoženjsko stanje, ni verjetno oz. mogoče, da bi obtoženec za svoje lastne potrebe nabavil tako veliko količine droge, kakor mu je bila zasežena, zaradi česar preostane edini možen zaključek, da je bilo zaseženo mamilo namenjeno nadaljnji prodaji in s to prodajo povezanim pridobivanjem finančnih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Kolikor pa zagovornik v pritožbi navaja, da si je obtoženec priskrbel tako veliko količino mamila zaradi strahu pred abstinenčno krizo, pa je potrebno povedati, da je tako razlogovanje milo rečeno absurdno, saj bi za odvrnitev nastopajoče abstinenčne krize zadoščala že bistveno manjša količina mamila, kar je gotovo jasno tudi pritožniku.
ZPP člen 300. ZASP člen 81, 157, 168. OZ člen 311, 313, 314, 314/1, 364.
plačilo nadomestila za uporabo varovanih del - združitev pravd v skupno obravnavanje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del - televizijski program - predvajanje glasbenih del - razširjanje radijskega programa - uporaba tarife - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - običajno plačilo - enotna sodna praksa - licenčna analogija - licenčna pogodba - licenčnina - višina terjatve - naročniki - denarno nadomestilo - dogovorjena cena - civilna kazen po ZASP - zavrnitev zahtevka - pobotni ugovor - procesni pobot - materialnopravni pobot - pogoji za pobot - stek pogojev za pobot - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - narava terjatve - pripoznava dolga
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije. Pritožbeno sodišče zaradi zagotovitve enotne sodne prakse odstopa od svojih dosedanjih stališč o tem vprašanju in stališčem Vrhovnega sodišča sledi.
Sodišče mora, upoštevaje načelo odplačnosti, ki velja v avtorskem pogodbenem pravu (81. člen ZASP), ob upoštevanju vseh okoliščin primera določiti (običajen) honorar. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - trajanje ukrepa - načelo sorazmernosti - stroški postopka - prosti preudarek
Pri psihičnem nasilju je predvsem pomembno, kako ravnanje ali vedenje povzročitelja nasilja dojema žrtev nasilja.
Načelo sorazmernosti je eno izmed temeljnih načel ZPND, ki ima dva pomembna cilja. Na eni strani državne organe zavezuje, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Določbe ZKP ne dajejo podlage za izločitev mnenja izvedenca, ki izdela izvedensko mnenje in se pri tem opre na podatke in dokaze, ki so zbrani v spisu, pri tem pa poda zaključek, ki sicer ne sodi v njegovo pristojnost.
Pritožbeno sodišče ne more poseči v pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Velenju I K 46654/2016, s katero je bil obdolženi spoznan za krivega treh kaznivih dejanj tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in za katera mu je bila izrečena pogojna obsodba in določena enotna zaporna kazen pet mesecev, s preizkusno dobo dveh let. Je pa potrebno pritrditi zagovorniku, ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe tudi v obravnavani zadevi, saj pritožbeno sodišče ugotavlja, da so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona
Dovoljenost kazenskega pregona je eden izmed pogojev za izvedbo kazenskega postopka in izdajo meritorne sodbe. Če ni izpolnjen, kazenski postopek ne more biti izveden ali vsaj navedena sodba ne more biti izdana.
regulacijska začasna odredba - dodelitev otroka - odvzem otroka - oddaja v rejništvo - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
O odvzemu otroka staršem in o rejništvu na podlagi veljavne zakonodaje odloča center za socialno delo, sodna odločba v upravno razmerje ne sme in ne more poseči. Prav to (in ne morda ureditev odnosa med pravdnima strankama) pa je tisto, kar želi doseči tožnik s predlagano začasno odredbo.
ZPP člen 19, 19/2, 24, 24/1, 25, 25/1, 481, 481/2.
krajevna in stvarna pristojnost - nepristojnost - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - pravočasnost izreka o nepristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - predhodni preizkus tožbe - ugovor pristojnosti - spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti
Iz podatkov spisa izhaja, da se je Okrožno sodišče v Novem mestu izreklo za stvarno in krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, saj toženec v odgovoru na tožbo ugovora v tej smeri ni dal. V takšni procesni situaciji pa odrek stvarne pristojnosti ni utemeljen, saj se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno le ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.