Sodna izvedenka je v mnenju ugotovila, da je tožnica še nadalje zmožna opravljati svoje delo kot trgovinski poslovodja v polnem delovnem času, ker posledice tožničinih bolezni bistveno ne vplivajo na oceno njene delazmožnosti. Zato pri njej invalidnost ne obstaja.
Sodišče prve stopnje je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za ugotovitev, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela.
Prostovoljna izjava policiji, ki ni dana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je sicer dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih dokazov, vendar le, kadar sum še ni skoncentriran na osebo, ki izjavo podaja.
ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 252, 386.
ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - obrazloženost ugovora - standard obrazložitve sklepa - pravica do izjave - začetek postopka osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdni postopek
V postopku pri ugovoru zoper plačilni nalog sodišče preizkuša obrazloženost ugovora, ne pa vsebinske utemeljenosti. Zato po ustaljeni sodni praksi v primeru ocene, da je ugovor obrazložen, sodišču prve stopnje ni treba podrobneje navajati razlogov o tem, zakaj šteje ugovor tožene stranke za obrazložen. O vseh pravno relevantnih trditvah strank se bo moralo izjaviti sodišče v pravdnem postopku, ki bo sledil.
priznanje novih pravic - sprememba v zdravstvenem stanju - III. kategorija invalidnosti - pravnomočna odločba
Po sodni praksi pravnomočna odločba o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ob nespremenjenem dejanskem stanju, preprečuje priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni mogoče priznati, če je zdravstveno stanje po pravnomočno priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ostalo nespremenjeno. Predmet odločanja o novi pravici so namreč lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pritožbeno sodišče je v praksi že zavzelo stališče, da zavrnilna odločba o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja lahko postane le formalno, ne pa materialno pravnomočna. Z njo namreč zavarovanec ne pridobi nobenih pravic, temveč zgolj obdrži predhodno pravnomočno priznane pravice. To pa pomeni, da se s priznanjem novih pravic od pravnomočnosti zavrnilne odločbe o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja odločbe v primeru, ko do spremenjene invalidnosti pride pred pravnomočnostjo te zavrnilne odločbe, izdane ob zmotno ali pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju, ne posega v pravnomočnost niti v zakonski pogoj sprememb v zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti za priznavanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014741
ZKP člen 365, 365/2. KZ-1 člen 94, 94/1.
ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena - izrek vzgojnega ukrepa
Sodišče je po končani glavni obravnavi 4.4.2018 v obravnavani zadevi (list. št. 148 predmetnega kazenskega spisa) razglasilo sklep (torej ne sodbe), da se obdolžencu na podlagi 375. člena KZ-1 v zvezi z 78. členom KZ izreče vzgojni ukrep - nadzorstvo organa socialnega skrbstva. Na list. št. 162 predmetnega kazenskega spisa pa se nahaja sodba v imenu ljudstva (opremljena z žigom, da gre za izvirnik), od koder izhaja, da je bil obdolžencu že navedeni vzgojni ukrep izrečen s sodbo.
ZDR-1 člen 33, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost delavca
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je spornega dne tožnik v telefonskem razgovoru delovodji sporočil, da ga ne bo na delo, je zmotna presoja, da je podan odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, bistvo katerega je, da delavec kljub najmanj petdnevni odsotnosti z dela delodajalca ne obvesti o razlogih odsotnosti. Vendar pa še vedno ostaja v odpovedi naveden in obrazložen odpovedni razlog - neupravičena odsotnost z dela, ki ga je toženec dokazal. Z neupravičeno, več kot 5 dni trajajočo odsotnostjo delavca z dela, zaradi katere je prišlo do težav v poslovanju toženca oziroma izgube posla, so podani vsi elementi hujše kršitve iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016155
ZDR-1 člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1, 25.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnega delovnega okolja - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - napotitev na delo v tujini
V obravnavani zadevi je podano protipravno ravnanje tožene stranke. Ta je opustila dolžnost zagotoviti tožniku varno opravljanje dela na delovišču v tujini. Glede na to, da je šlo za delovišče, na katerem je delo opravljalo hkrati več delodajalcev, je opustila dolžnost sklenitve pisnega sporazuma o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in določitve delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen ZVZD). Ni določila navodil za varno delo, ki ga je opravljal tožnik, s pomočjo katerega bi tožnika obvestila o varnem načinu dela.
Ob ugotovitvah, da je tožnik zgolj sledil navodilom za delo, in da ni samovoljno polagal lesenih letev pod konstrukcijo, temveč je bilo to njegova naloga, tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti za nezgodo. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in s tem usposabljanje za varno delo je temeljna obveznost delodajalca, ki jo je v obravnavanem primeru kršila tožena stranka.
ZKP člen 285e. ZNPPol člen 112, 112/3, 123, 123/2, 123/2-9, 124, 124/1, 124/1-9, 128. Pravilnik o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (2013) člen 1, 1/2, 3, 3/1.
izločitev dokazov - zbirka osebnih podatkov - zbiranje osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - evidence policije - evidenca dogodkov - klic na operativno komunikacijski center (OKC) - telefonska številka
Sodišče prve stopnje v postopku ni raziskalo, v kakšne vrste zbirko podatkov je vpogledala policija z namenom pridobitve podatka o uporabniku telefonske številke in torej ni razčistilo, ali je šlo s strani policije dejansko za vpogled v "Evidenco dogodkov" iz 9. točke drugega odstavka 123. člena ZNPPol, ki je policijska evidenca in v kateri se zaradi opravljanja policijskih nalog lahko obdelujejo osebni podatki obtoženke, ali pa je šlo za vpogled v mrežno računalniško aplikacijo policije, v kateri se ob sprejemu klicev na interventno številko 113 beležijo relevantne informacije glede interventnega dogodka ter se podatki lahko obdelujejo le v obsegu in za namen iz tretjega odstavka 112. člena ZNPPol.
dejavnost garažnih hiš - snežne razmere - oljni madež na tleh - padec na mokrih in spolzkih tleh - padec na pohodni površini - objektivna in krivdna odgovornost - spolzka tla kot nevarna stvar - preventivni ukrepi - pluženje snega in posipanje - ukrepi za preprečitev škode - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - čiščenje pohodne površine - pazljivost pri hoji - evidence kot dokaz - formalna dokazna pravila - opozorilne table za nevarnost - izvedenec - izvedensko mnenje - postopek meritve površine
Avtomobili so z vožnjo v garažno hišo vnesli nanose mokrote in vsega drugega (umazanija, izpušni plini). Okoliščine konkretnega dne so posledica temeljne dinamike garažne hiše v smislu njene funkcije - nudenje parkirnih mest večjemu številu avtomobilov, in to v vseh vremenskih razmerah. Šlo je za (običajne) zimske, snežne razmere, v katerih je zavarovanec ustrezno reagiral in bil pri vzdrževanju garažne hiše zadosti skrben. V takih razmerah se poostri tudi zahtevana skrbnost hoje na strani tožnika, ki bi moral stopati še z višjo stopnjo pazljivosti od običajne. Proporcionalnost skrbnosti je tako glede na vremenske razmere obojestranska.
V pravdnem postopku ni formalnih dokaznih pravil, v skladu s katerimi bi lahko določeno dejstvo (npr. čiščenja) potrjeval zgolj določen (monopolističen) dokaz (npr. evidenca čiščenja). Drugače povedano, zgolj dejstvo, da ni kakšne evidence ali morda napisane točne ure, ne pomeni, da zavarovanec garažne hiše ni vzdrževal.
Dejstvo, da je izvedenec opravljal meritve v ne povsem identičnih okoliščinah, kot so obstajale na dan škodnega dogodka, je razumljivo in ne vpliva na pravni zaključek. Nemogoče je ustvariti enake okoliščine, najsi gre za padavine (sneg določenega dne ima lahko drugačne primesi kot voda, ki jo je uporabil izvedenec), ali spolzkost in dinamiko ter število premikajočih se vozil v garaži, ali (ne)umazanost vozil in izpušnih plinov oz. nanju vezano vprašanje mastnih primesi itd. Meritve izvedenca niso zato nič manj ustrezne oz. prepričljive, saj je ustrezna drsnost tal preventiven ukrep, usmerjen k pohodni (tudi vozni) površini z večjim trenjem, s ciljem preprečevanja zdrsov.
Površina tal se ni spreminjala, nanjo so vplivale zgolj dodatne okoliščine (mokrota, umazanija, plini itd.), katerih pojavnost in vpliv je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo z vidika nabora vseh dodatnih ukrepov, ki so bili izvedeni in so te okoliščine ustrezno nevtralizirali. Zato morebitne dodatne okoliščine, ki so razlikovalen element v razmerju do dneva opravljanja testa (opisane zimske razmere), ne pomenijo, da tla glede na drsnost niso bila ustrezna. Ravno obratno, ustrezno drsnim tlem so se zgolj pridružile dodatne okoliščine, le tem pa dodatni ukrepi v smislu zavarovančeve dolžne skrbnosti (odmetavanje snega, soljenje, pluženje itd.).
zavarovalna pogodba - avtomobilsko kasko zavarovanje - nezgoda pri uporabi traktorja - prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - obvestitev policije - dolžnost obveščanja policije o prometni nesreči - dolžnost zavarovanca - domneva o alkoholiziranosti - izključitev zavarovalnega kritja - splošni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - različna razlaga pogodbe - razlaga spornih določb - razlaga nejasnih določil - razlagalna pravila - jezikovna razlaga - namenska razlaga zakonske določbe - skupen namen pogodbenih strank - nejasna določila v posebnih primerih - nejasna določila v primeru pogodbe, pripravljene od ene pogodbene stranke - varstvo šibkejše stranke
Zavarovančevo dolžnost obvestiti policijo o škodnem dogodku določa 30. člen Splošnih pogojev. Ta določa, da mora zavarovanec po nastanku zavarovalnega primera o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara, eksplozije, kraje in prometne nesreče, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru. Pravdni stranki si to določilo razlagata različno.
Zakonsko določena primarna razlagalna pravila in razlaga na podlagi metod pravne argumentacije torej ne omogočajo enopomenske interpretacije spornega določila, zato je treba določilo razlagati v korist zavarovanca. To pa pomeni, da bi bil zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila dolžan poklicati policijo le v primeru, ko bi to obveznost določal ustrezen predpis.
Tudi ob razlagi spornega določila, kot ga ponuja tožena zavarovalnica, vozniku zavarovanega vozila zgolj zato, ker ni poklical policije, pri čemer iz izpovedi tožnika izhaja, da niso vedeli, da bi jo bilo treba poklicati, ne bi mogli očitati, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Tudi povzročitelju nesreče namreč ni mogoče naložiti nerazumnega bremena, to je pravilno razumeti določilo, katerega enotna razlaga se izmika celo pravnim strokovnjakom.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - stroški odgovora na predlog za odlog - pravica do izjave v postopku - izvršba na nepremičnini - načini prodaje - odredba - pravno sredstvo
Odgovor na predlog za odlog je upnik podal na izrecen poziv sodišča, ki mu je za odgovor določilo tudi rok. Drži sicer, da ZIZ izrecno ne govori o odgovoru na predlog za odlog izvršbe, vendar pa ima upnik pravico na predlog za odlog odgovoriti že zaradi zagotavljanja pravice do izjave. Odgovor na predlog za odlog mora sodišče pri svoji odločitvi upoštevati, saj ima upnik pravico nasprotovati dolžnikovim navedbam in dokazom, podati svoje navedbe in dokaze, nenazadnje pa se upnik z odlogom lahko tudi strinja. Zato ne drži stališče sodišča prve stopnje, da odločitev sodišča prve stopnje odvisna le od zatrjevanja in dokazovanja pogojev za odlog s strani dolžnika. Tudi glede predloga dolžnika za odlog izvršbe velja, da se neprerekana dejstva štejejo za dokazana. S prejemom poziva na izjavo o predlogu upnik upravičeno domneva, da sodišče v predlogu za odlog izvršbe navedena dejstva šteje za pravno relevantna in da ga bodo v primeru opustitve odgovora zadele negativne posledice ter svojih pravic v postopku brez odgovora na tak predlog ne bo mogel zavarovati. Dolžnika s predlogom za odlog nista uspela, postopek izvršbe pa se bo nadaljeval brez zastojev. Glede na vse navedeno so upnikovi stroški odgovora na tak, neutemeljen predlog, objektivno potrebni za izvršbo.
Predloga glede načina prodaje nepremičnin ZIZ ne predvideva. Stranka lahko da pobudo glede načina prodaje, nima pa predloga v smislu pravovarstvenega zahtevka. Način prodaje je stvar vodenja postopka, zato sodišče ne odloča s sklepom temveč z odredbo. Zoper odredbo pa ni pritožbe. Po podatkih spisa je dana zadeva v fazi, ko druga dražba ni bila uspešna, zato zakon predvideva ustavitev izvršbe. Zoper tak sklep ima upnik možnost pritožbe. Šele v primeru izdaje takega sklepa je predvideno opredeljevanje sodišča prve stopnje do zatrjevanih kršitev, zato je v tej fazi preuranjeno razpravljati o zatrjevanih nepravilnostih.
funkcionalno zemljišče k stavbi - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - splošni skupni del - katastrski podatek - zasebna lastnina - javna lastnina - javna cesta - pravica do uporabe - odločba o pravici - daljše trajanje
ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugimi, ampak jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera.
Prostorski akt, ki izvira iz obdobja po zgraditvi obravnavanih stavb, ne more predstavljati akta, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena.
Dejstvu, da ne obstaja odločba o dodelitvi sporne nepremičnine v uporabo, utemeljeno ni bila pripisana odločilna teža, saj je zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe, že po samem zakonu sodilo k stavbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019226
SPZ člen 10. ZPP člen 7, 8, 239, 239/3.
vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - ničnost vpisa - kupoprodajna pogodba - dokazovanje - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - zaslišanje - soočenje prič s stranko - dokazno sredstvo - dokazni predlog - sklep procesnega vodstva - ponovljeni postopek pred sodiščem - prekluzija - trditvena in dokazna podlaga - dobra vera - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - sodna poravnava - dvojna prodaja stanovanja - dobroverni pridobitelj - izbrisna tožba
Ker je toženka pred sklenitvijo sodne poravnave vedela za število stanovanj, kot tudi, da so tri že bila prodana, od tega eno tožnikom, je (tudi) vedela oziroma bi ob zadostni skrbnosti morala vedeti, s kolikšnimi preostalimi deleži glede na celotno kvadraturo je lahko prodajalec ob podpisu sodne poravnave še razpolagal, oziroma bi morala vedeti, da 3/18 delež v naravi odpade še na dve preostali stanovanji v pritličju prizidka. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da toženke zaradi njene nedobrovernosti načelo zaupanja v zemljiško knjigo po 10. členu SPZ ne varuje.
Soočenje ni dokazno sredstvo oziroma dokazni predlog, temveč le metoda zaslišanja. Ker dokazovanje izvaja sodišče, je odločitev o soočenju sklep procesnega vodstva.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 151, 151/2, 155, 155/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/3, 4/4.
vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - ugovarjanje vrednosti spornega predmeta - odločanje s sklepom - stroški pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odmera odvetniške nagrade
Če vprašanje o stvarni pristojnosti ni nastalo, sodišče nima podlage za odločanje po tretjem odstavku 44. člena ZPP, čeprav tožena stranka vrednosti spornega predmeta (zaradi odmere stroškov) ugovarja v odgovoru na tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017485
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 337, 337/1. ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 637, 648.
ustna pogodba - smrt pooblastitelja - nasledstvo v pravdi - procesno nasledstvo - univerzalno nasledstvo - ipso iure dedovanje - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - pooblaščenec - smrt stranke v postopku - gradbena dela - dodatna dela - neupravičena obogatitev - odstop od pogodbe - smrt stranke v pritožbenem postopku
Sodba višjega sodišča bo učinkovala tudi zoper dediče pokojnega toženca, ki v izreku niso imenovani. Tožeča stranka bo terjatev iz tega izvršilnega naslova lahko uveljavljala v izvršbi na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ, dediči pa bodo imeli v izvršilnem postopku možnost uveljavljati morebitne ugovore iz dednopravnega razmerja.
dediščinska tožba - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - sporni predmet
Tožnica je del zapuščine podedovala. V pravdi je bil sporen zgolj še delež, ki so ga dedovali toženci. Le tega pa bi bilo treba upoštevati pri opredelitvi pravdnega uspeha in odmeri stroškov.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen ob izplačilu plač 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 4. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitv. V konkretnem primeru je bistveno, da med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, pri čemer je potrebno pojasniti, da razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, ne pomeni oprave procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi. Bistveno namreč je, da je bila tožba delno umaknjena, preden je sodišče izvajalo procesna dejanja in ne koliko časa je poteklo od izpolnitve zahtevka.
aktivna procesna legitimacija - samostojni podjetnik posameznik - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - identično dejansko stanje - predhodno vprašanje - kazenski postopek - odškodninska odgovornost delavca - ekonomičnost postopka - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti
Dokler traja prekinitev postopka, sodišče prve stopnje ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, zato v času prekinitve postopka tudi ne more odločati o ugovoru toženca glede stvarne (ne)pristojnosti.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - kumulacija zahtevkov - pravica do posesti - negatorna tožba
V postopku, ki se vodi zaradi motenja posesti, je izključeno odločanje o pravici do posesti, pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo upoštevati navedb pravdnih strank, s katerimi sta zatrjevali pravico do posesti, ker te navedbe v motenjski pravdi niso relevantne. V postopku zaradi motenja posesti tudi ni dopustna kumulacija zahtevkov, kot to dopušča 182. člen ZPP, zato se poleg tožbenega zahtevka iz naslova motenja posesti ne sme obravnavati tudi zahtevek iz naslova negatornega varstva lastninske pravice.