KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015776
ZKP člen 3, 148, 148/2, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 204, 204/1. URS člen 23.
kaznivo dejanje tatvine - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - načelo neposrednosti - dejansko stanje - utemeljitev oblike krivde - domneva nedolžnosti
Zagovornik zanemari, da se je obdolženec skliceval na alibi ter da zanj ni ponudil nobenih dokazov, sodišče prve stopnje pa je na osnovi izvedenih dokazov zaključilo, da je kritične noči bil na kraju storitve kaznivega dejanja in da je kaznivo dejanje tudi izvršil, za kar je v napadeni sodbi navedlo obširne in tehtne razloge. Sodišče ne more izvajati dokazov, ki bi naj bili v sferi obdolženega in s katerimi samo ne razpolaga
organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo - ponzijeva shema - ponzijeva piramida - denarna veriga
Inkriminacija po prvem odstavku 212. člena KZ-1 se nanaša na denarne verige oziroma piramidne sheme (t.i. ponzijeve sheme), katerih bistvo je, da udeleženci vplačujejo denarne zneske organizatorjem ali drugim, v igro ali dejavnost predhodno vključenim udeležencem, obenem pa pričakujejo izplačila od drugih udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro ali dejavnost. Opisano veriženje denarnih sredstev je ključna prvina prepovedanih denarnih verig, saj je zanje značilno, da se financirajo z vplačili oziroma vložki novih udeležencev, celotna shema pa se podre, ko zmanjka novih vlagateljev in s tem prilivov novega kapitala, s katerim bi se lahko poplačali drugi, v igro ali dejavnost predhodno vključeni vlagatelji. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se mora storilec pri izvršitvi tega kaznivega dejanja zavedati in tudi hoteti, da gre pri denarni verigi za igro ali dejavnost, v kateri končni udeleženci plačane denarne zneske izgubijo in je s tega vidika zanje vselej "goljufiva".
Ugotovitveni zahtevek, kot ga je postavil tožnik (da se ugotovi, da je imel tožnik posest in da ga je toženec na v zahtevku opredeljen način v tej posesti motil), je v motenjskem sporu po mnenju teorije in (novejše) sodne prakse nepotreben, ob upoštevanju 181. člena ZPP pa celo nedovoljen. Pred odločitvijo o zahtevku je sicer potrebno ugotoviti, ali je prišlo do odvzema ali motenja posesti, vendar pa te dejanske ugotovitve sodijo v obrazložitev in ne v izrek.
Tožnik za zahtevek kot ga je postavil (z njim zahteva le odstranitev enega od betonskih zidov z ograjo), nima pravnega interesa. S tako postavljenim zahtevkom namreč tožnik želenega pravnega varstva ne bo dosegel. Vožnje po sporni poti, tudi če bi toženec betonski zid, ki stoji na meji, odstranil ter odstranil tudi navoženo zemljo in teren utrdil, ne bi bile mogoče, saj bi jih preprečeval drugi (na pot) postavljen betonski zid. Tožnik zato z dajatvenim tožbenim zahtevkom, kot ga uveljavlja v tem sporu, ne more uspeti.
varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra - aktivna legitimacija - zadruga - firma družbe - dodatne sestavine firme - fantazijski dodatek - nedovoljene sestavine firme - znamka - pravice iz znamke - razlikovalnost - generičen izraz - prenos firme - prenehanje družbeništva v družbi - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh stranke - separatni stroški
Po drugem odstavku 23. člena ZGD-1 ima družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prek registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Navedena materialnopravna določba torej pove, kdo je subjekt uveljavljanja materialne pravice (na opustitev uporabe firme in njen izbris iz registra) in kdo je subjekt zatrjevane obveznosti in s tem ureja materialnopravno razmerje med njima.
Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa izhaja, da je tožeča stranka v sodni register vpisana s firmo PEKO, tovarna od 2. 12. 1974 dalje, njena skrajšana firma pa se glasi PEKO d.d. - v stečaju, tožena stranka pa se je v sodni register vpisala kasneje kot tožeča stranka in sicer dne 14. 6. 2016 s skrajšano firmo PEKO KOOPERATIVA z.o.o., pri čemer je dejavnost obeh enaka: proizvodnja obutve. Pritožbeno sklicevanje na izvorno avtorstvo fantazijskega dodatka firme PEKO se tako v zvezi s tožbenim zahtevkom, uperjenim zoper toženo stranko, izkaže kot nerelevantno.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se firma tožene stranke s fantazijskim dodatkom PEKO KOOPERATIVA ne razlikuje jasno od že prej registrirane firme tožeče stranke s fantazijskim dodatkom "PEKO", ker je del fantazijskega dodatka tožene stranke "kooperativa" (ki jo tožena stranka opredeljuje kot prevladujočo sestavino v njeni firmi) generičen pojem in sinonim za zadrugo, zato po ustaljeni sodni praksi ne more imeti značaja razlikovalnega elementa firme tožene stranke. Edini preostali del fantazijskega dodatka v firmi tožene stranke je torej beseda "PEKO", ki pa je enak edinemu fantazijskemu dodatku firme tožeče stranke, zaradi česar se firmi obeh pravdnih strank ne moreta jasno razlikovati, razlikovalna funkcija fantazijskega dodatka firme pa je bila s tem izključena.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 19, 19/1, 19/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
ugovor stvarne nepristojnosti - pristojnost delovnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega sodišča - sporazum o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja - ustalitev pristojnosti
Res je nenavadno, da se je okrajno sodišče za stvarno nepristojno izreklo šele več let po vložitvi tožbe in celo po tem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ZPP časovnih meja za odklonitev pristojnosti za okrajna sodišča ne določa, pač pa jih določa (le) za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (drugi odstavek 19. člena ZPP). Obratno bi sicer lahko prišlo do absolutno bistvene kršitve določil postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko bi sodišče odločalo o zahtevku, za katerega bi bilo stvarno pristojno višje oziroma drugo sodišče.
zapuščina - obseg zapuščine - spor glede obsega zapuščine - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - domneva skupnega premoženja - manj verjetna pravica dediča
Domneva se, da denarna sredstva na računu pripadajo imetniku računa. Domneva je izpodbojna.
nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - bistveno spremenjene okoliščine
Zatrjevana spremenjena okoliščina, da toženec stike onemogoča, se je v dokaznem postopku izkazala za neresnično. S strani tožnice zatrjevani alkoholizem dedka v toženčevi družini je okoliščina, ki naj bi po tožničinih navedbah obstajala že ob sklepanju sodne poravnave. Pravilno je sodišče prve stopnje poudarilo, da kot bistveno spremenjene okoliščine ni mogoče upoštevati niti selitve tožnice k novemu partnerju, niti njene nosečnosti oziroma rojstva otroka v tej zvezi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - vročitev zamudne sodbe - obvestilo o prispelem pisanju
Iz toženčevih trditev in podatkov spisa je razvidno, da je bilo 1. 6. 2017 v predalčniku toženca puščeno obvestilo (in ne zamudna sodba), zato je zaključek sodišča, da je toženec za zamudo izvedel dne 1. 6. 2017, kar je bilo utemeljeno z dnevom prevzema zamudne sodbe, napačen. Kot izhaja iz vročilnice, je bilo namreč tožencu pisanje, to je zamudna sodba, puščeno v hišnem predalčniku 19. 6. 2017, zato je v svojem predalčniku dne 1. 6. 2017 očitno še ni mogel prevzeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018911
ZNP člen 36, 36/1, 37, 134. ZEN člen 39, 39/6. ZPP člen 11.
postopek za sodno ureditev meje - izvedenec geodetske stroke - predujem za izvedenca - rok za plačilo predujma - prepozno plačilo - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - domneva umika predloga - ustavitev postopka - sodni rok - prekluziven rok - procesna dejanja strank - načelo ekonomičnosti postopka
Namen sodnih rokov je v zagotavljanju pospešitve postopka in je dosežen le, če sodišče po poteku roka že izda predvideno sankcijo. Če tega še ne stori, stranka pa - čeprav prepozno - naloženo ji procesno dejanje opravi, razlogov za izrek predvidene sankcije za njeno zamudo ni več. Sodišče prepozno opravljeno procesno dejanje lahko upošteva.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - kumulacija zahtevkov - pravica do posesti - negatorna tožba
V postopku, ki se vodi zaradi motenja posesti, je izključeno odločanje o pravici do posesti, pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo upoštevati navedb pravdnih strank, s katerimi sta zatrjevali pravico do posesti, ker te navedbe v motenjski pravdi niso relevantne. V postopku zaradi motenja posesti tudi ni dopustna kumulacija zahtevkov, kot to dopušča 182. člen ZPP, zato se poleg tožbenega zahtevka iz naslova motenja posesti ne sme obravnavati tudi zahtevek iz naslova negatornega varstva lastninske pravice.
tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska - kreditna pogodba - poroštvo - poroštvena pogodba - pisna izjava - ničnost poroštvene izjave - pogodbena obveznost - določna opredelitev - pristop k dolgu - pogodba o pristopu k dolgu - pravni učinek pravdnih dejanj - dodatni rok za izpolnitev - razveza pogodbe - nova dejanska podlaga - tožbeni predlog - enak tožbeni zahtevek - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - sprememba tožbe
Namen obličnosti poroštvene izjave terja, da mora biti v poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze, pogoj iz 1013. člena OZ ni izpolnjen.
Pristopa k dolgu in poroštva ni mogoče enačiti. Gre namreč za različna pravna instituta, ki sta posebej urejena v OZ. Razlika med njima je zlasti v tem, da je pristopnik k dolgu zavezan upniku kot dolžnik in izpolnjuje svoj dolg, zaradi česar v primeru izpolnitve dolga nima pravice do regresa nasproti prvotnemu dolžniku, kar pa ne velja za poroka, ki jamči za tuj dolg. Ker iz Pogodbe o pristopu k dolgu z dne 3. 11. 2011 izhaja, da se je toženec zavezal kot pristopnik k dolgu, na njeni podlagi tako ni mogoče zaključiti, da se je zavezal tudi kot porok, oziroma navedene pogodbe in Izjave poroka z dne 2. 11. 2011 (četudi ta ne bi bila nična) ni mogoče skupaj obravnavati, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Učinek in veljavnost dejanj tožnice zoper toženca (postopek opominjanja, odpoved kreditne pogodbe in zastaranje terjatve tožnice) je bilo zato treba presojati po pravilih, ki veljajo za razmerje med pristopnikom k dolgu in upnikom in ne po pravilih, ki veljajo za razmerje med porokom in upnikom.
Tožnica mora (med drugim) izkazati, da je bila za toženca predmetna kreditna pogodba veljavno razdrta.
Obvestilo z dodatnim rokom za izpolnitev je predpostavka za razvezo pogodbe in predčasno zapadlost celotne terjatve
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00015406
ZD člen 141. ZZZDR člen 12. ZPP člen 184, 184/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 405, 406.
dediščinska tožba - izročitev dela zapuščine - dedna pravica - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodbe - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi - ponovna obravnava - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nerazumljiv izrek - solidarnost na upniški strani - deljiva denarna terjatev - uveljavljanje več enakih zahtevkov v isti pravdi - isti zahtevek - solidarno (nerazdelno) plačilo - razdelna obveznost - poštenost dediča - zadostna skrbnost - ugovor zastaranja - zastaralni rok za dediščinsko tožbo - pomanjkljiva presoja in ocena navedb
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe. Sklicevanje na razloge druge sodbe, ki je bila izdana v isti pravdni zadevi, vendar je bila razveljavljena, zahtevi po obrazloženosti ne zadosti. S tem, ko je bila sodba razveljavljena, del njene obrazložitve namreč ni mogel postati pravnomočen, čeprav se je pritožbeno sodišče z njim strinjalo in to v svojem sklepu obrazložilo.
Tožniki s primarnim in podrejenim zahtevkom uveljavljajo isti zahtevek. Tega ne spremeni dejstvo, da so s primarnim zahtevkom uveljavljali solidarno plačilo vtoževane terjatve, saj je zahtevek za razdelno plačilo vključen v zahtevek za nerazdelno plačilo iste terjatve. Če tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavlja isti zahtevek kot s podrejenim, gre za navidezno podrejeno kumulacijo. Slednjo sodišče reši tako, da več zahtevkov obravnava kot en zahtevek in odloči o najvišje postavljenem zahtevku, ne glede na to, ali je takšnega tožnik oblikoval v okviru podrejenega ali primarnega zahtevka.
Sodišče prve stopnje mora celovito oceniti navedbe in dokaze strank glede toženkine poštenosti. Izhodišče za to presojo ne bo, ali je toženka vedela za dedno pravico tožnikov, temveč, ali je vedela oziroma morala in mogla vedeti, da ni edina dedinja zapustnika.
Obseg dajatvenega zahtevka, vključno z obveznostjo plačila zakonskih zamudnih obresti, je tudi pri dediščinski tožbi odvisen od tega, ali je bil dedič dobroveren ali nedobroveren posestnik zapuščine.
Zastaralni rok po 141. členu ZD začne teči šele tedaj, ko je prišlo do konflikta pravnih položajev pravega in deklariranega dediča; zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe ne more preteči, dokler zapuščinski postopek ni končan; uveljavljanje pravice v zapuščinskem postopku pretrga tek zastaralnega roka iz 141. člena ZD.
izvenzakonska skupnost - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - odplačevanje kredita - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skrb za skupne otroke
Delež na skupnem premoženju se ugotavlja za skupno premoženje kot celoto. Izvesti je treba presojo prispevkov partnerjev k skupnemu premoženju v trajanju izvenzakonske skupnosti; ne zgolj v času investiranja in plačevanja kreditov. Upoštevani morajo biti vsi prispevki, ustvarjeni z delom, pridobljenimi finančnimi sredstvi in tudi z vložki posebnega premoženja.
Na deleže na skupnem premoženju vpliva vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Toženka je poleg prispevka, ustvarjenega v trajanju skupnosti, v skupno premoženje vložila tudi svoje posebno premoženje. Zaradi vložka posebnega premoženje v skupno premoženje je posebno premoženje izgubilo svojo samostojnost, toženkin delež na skupnem premoženju pa je povečan. Prišlo je do prelivanja dveh kategorij sredstev: skupnega in posebnega premoženja.
Na nastanek in višino skupnega premoženja ne vpliva okoliščina, kateri od zakoncev je najel kredit, kdo ga je odplačeval in tudi ne, koliko kredita je bilo odplačanega v času življenjske skupnosti. Partner, ki po prenehanju izvenzakonske skupnosti plača skupni dolg, plača skupno pasivo. Če skupni dolg plača v večjem obsegu, kot znaša njegov del (ta ustreza deležu na skupnem premoženja), ima pravico terjati povračilo presežka od drugega zakonca.
Nekonkretizirano, pavšalno prerekanje dejstev, zatrjevanih s strani nasprotne stranke, ki je zadostila svojemu trditvenemu bremenu, predstavlja molče priznano dejstvo.
Oškodovancu pripada odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.
Pri oceni izgubljenega dobička gre za korist, ki bi jo upnik pridobil, ko ne bi bilo dolžnikovega škodnega dejanja. Določitev njegove višine izhaja iz izračunanja koristi, ki bi jih upnik imel, ko bi se dogodki normalno razvijali na temelju utemeljenih in razumnih pričakovanj, če bi bila obveznost izpolnjena.
Ker toženka višini zatrjevanega izgubljenega dobička ni ugovarjala in ker je bilo tožnikovo utemeljeno pogodbeno pričakovanje s toženkino kršitvijo pogodbe izjalovljeno, je zahtevek za plačilo dobička utemeljen.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - ureditev stikov - določitev preživnine - otrokova korist - izvedensko mnenje - mnenje otroka - preživninske obveznosti staršev do otrok - sposobnosti preživninskega zavezanca - časovne meje pravnomočnosti - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Deklica je bila s sodno poravnavo zaupana v skupno starševstvo, ki zaradi napetosti in sovražnega odnosa med staršema deklici ni več v korist.
Obe izvedenki sta ugotovili, da so lastnosti obeh staršev take, da imata oba ustrezne starševske kapacitete in nobeden od njiju zaradi svojih osebnih lastnosti kot roditelj ni neprimeren. Vendar sta menili obe izvedenki, da bi bilo bolje, če bi imela deklica v prihodnje domicil pri materi, z očetom pa bi imela natančno določene stike. Dodelitev deklice materi bi po mnenju izvedenke B. na deklico pozitivno vplivala v smislu večje psihološke stabilnosti in razbremenitve, dodelitev očetu pa bi bila zanjo čustvena obremenitev, še večja depresivnost oziroma dodatna čustvena nestabilizacija. Pomembno je tudi, da je deklica izrazila svojo željo in bi predodelitev očetu pomenilo, da se dekličine želje ne upošteva in da njeno mnenje ni vredno. Sodišče je pri dokaznem ocenjevanju izvedenskega mnenja kot bistveno upoštevalo tudi, da je izvedenka ugotovilo, da deklica materi zaupa o svojih čustvih in občutkih in stiskah, očetu pa se tega ne upa storiti. Poleg tega se A. v očetovi družini ne počuti sprejeto in se ne počuti kot del družine, je pa izvedenka izrazila optimizem, da bi se to lahko popravilo z rednim izvajanjem stikov. Na podlagi navedenega je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je v A. največjo korist, da se zaupa v varstvo in vzgojo materi.
Prvostopenjsko sodišče je lahko (pri odločanju o preživnini) upoštevalo le tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave na prvi stopnji (časovne meje pravnomočnosti), zato bodočega dejstva (dekličin začetek obiskovanja vrtca) sodišče ni moglo upoštevati.
Po določilu 413. člena ZPP lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče se zato ni spuščalo v presojo o tem, s kakšnim delom zahtevka je uspela katera od pravdnih strank. Sprememba sporazuma o dodelitvi deklice v skupno starševstvo je bila v interesu obeh pravdnih strank, predvsem pa v korist deklice. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
dokazi - izvajanje dokazov - dokazna ocena - neprerekana dejstva - pridobitev lastnih delnic - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - pravna korist za vložitev tožbe
Tožeča stranka izpodbija dokazno oceno izvedenskega mnenja o premoženju družbe E., ker je bila izvedenka angažirana v predhodnem stečajnem postopku nad tožečo stranko in ne v postopku nad družbo E. Zato tudi ne drži, da naj bi bilo s strani izvedenke potrjeno, kar so v svoj zagovor navajale tožene stranke, in sicer, da je bila E. brez premoženja.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovitve izvedenke povzelo iz sklepa o začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko St 000 z dne 23. 2. 2010 (priloga C 14). Na ta sklep in izvedensko mnenje, na katerem temelji, se je v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti tožeče stranke že v tožbi sklicevala sama tožeča stranka. Kot izhaja iz sklepa o začetku stečajnega postopka, pa je izvedenka ugotavljala tudi vrednost premoženja tožeče stranke, med drugim tudi izterljivost terjatev, ki jih je tožeča stranka izkazovala v računovodskih izkazih. Posledično je v mnenju morala presojati tudi sposobnost tožnikovih dolžnikov za poravnavo dolgov. V tem okviru pa je izvedenka ugotovila nesposobnost poravnave dolga družbe E. d. o. o. do tožeče stranke, ker ne razpolaga z unovčljivim premoženjem, niti ne opravlja donosne dejavnosti. Pritožnica zato neutemeljeno izpodbija dokaz, na katerega se je v tem postopku v zvezi s svojo insolventnostjo sklicevala sama.
Neutemeljen je zato pritožbeni očitek napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ker navedbe tožene stranke o nezadostnem premoženjskem stanju E. d.o.o. niso izkazane. Tožeča stranka namreč v prvostopenjskem postopku ni navajala, niti izkazala, da je v času sklenitve Dogovora E. imel premoženje za poplačilo njegovih kreditnih obveznosti do tožeče stranke. Neizpodbijanih dejstev pa ni potrebno dokazovati, ker se štejejo za priznana.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nova škoda - dokaz z izvedencem - umik dokaznega predloga - nedokazan obstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je umaknila dokazni predlog, da se v postopku postavi izvedenec medicinske stroke, predlagala pa je tudi, da sodišče prve stopnje odloči na podlagi do takrat izvedenih dokazov. Enako izjavo je dala tudi tožena stranka. Pritožba zato neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drug zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se namreč tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.
izvensodna poravnava - ničnost poravnave - plačilo davkov in prispevkov
Delodajalec kot plačnik je davke in prispevke dolžan prenesti v državni proračun oziroma v proračun samoupravnih lokalnih skupnosti ali pristojnim zavodom, kot je predpisano z zakoni. Za drugačen način plačila davkov in prispevkov se delavec in delodajalec ne moreta in ne smeta dogovoriti. Zato je v celoti pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki glede plačevanja davkov in prispevkov ne moreta prosto razpolagati.
Ker sta stranki v sklenjeni izvensodni poravnavi zapisali, da se znesek iz naslova davkov in prispevkov plača tožencu oziroma njegovemu odvetniku, je takšna poravnava skladno s prvim odstavkom 86. člena OZ nična, saj nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 95, 95/4. ZST-1C člen 26. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za popolno oprostitev
Ker je oškodovanka kot tožilka predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vložila pred začetkom uporabe novele ZST-1C, se v postopku odločanja o tem predlogu uporabljajo določbe ZST-1 pred novelo. Ta pa je za celotno taksno oprostitev določal drugačne kriterije.