Glede na to, da je postopek prodaje vozila po pooblastilu zunajzakonske partnerke M.K., ki je bila formalni lastnik vozila, opravil obdolženec in da je on spravil oškodovanko z lažnivim zatrjevanjem o številu prevoženih kilometrov v zmoto, navedeni podatek pa je bil odločilen, da se je oškodovanka odločila za nakup vozila, pri čemer je obdolženi vedel, da je imelo vozilo že 25. 11. 2013 dejansko prevoženih 238.498 km, okoliščina, da je formalni lastnik vozila druga oseba in ne obdolženi, na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, nima prav nobenega vpliva.
izvenzakonska skupnost - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - odplačevanje kredita - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skrb za skupne otroke
Delež na skupnem premoženju se ugotavlja za skupno premoženje kot celoto. Izvesti je treba presojo prispevkov partnerjev k skupnemu premoženju v trajanju izvenzakonske skupnosti; ne zgolj v času investiranja in plačevanja kreditov. Upoštevani morajo biti vsi prispevki, ustvarjeni z delom, pridobljenimi finančnimi sredstvi in tudi z vložki posebnega premoženja.
Na deleže na skupnem premoženju vpliva vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Toženka je poleg prispevka, ustvarjenega v trajanju skupnosti, v skupno premoženje vložila tudi svoje posebno premoženje. Zaradi vložka posebnega premoženje v skupno premoženje je posebno premoženje izgubilo svojo samostojnost, toženkin delež na skupnem premoženju pa je povečan. Prišlo je do prelivanja dveh kategorij sredstev: skupnega in posebnega premoženja.
Na nastanek in višino skupnega premoženja ne vpliva okoliščina, kateri od zakoncev je najel kredit, kdo ga je odplačeval in tudi ne, koliko kredita je bilo odplačanega v času življenjske skupnosti. Partner, ki po prenehanju izvenzakonske skupnosti plača skupni dolg, plača skupno pasivo. Če skupni dolg plača v večjem obsegu, kot znaša njegov del (ta ustreza deležu na skupnem premoženja), ima pravico terjati povračilo presežka od drugega zakonca.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi napadenega sklepa in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, pri tem pa ugotavlja, da pritožba ne prinaša ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost in zakonitost prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je skladna z določbo 84. člena ZSKZDČEU-1 ter določbami 519. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), narekovali pa so jo razlogi smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti kazenskega pregona, zaradi katerih se država Slovenija v tej zadevi odreka svoji jurisdikciji v korist države, katere državljan je obdolženi K.K. in kjer ima tudi stalno prebivališče, pri čemer ga po podatkih spisa prav ničesar ne veže na Republiko Slovenijo.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015032
ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/7, 168, 168/2, 168/3. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - imetnik pravice proizvajalca fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - povrnitev škode - civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - potni stroški, kilometrina, stroški za prehrano, dnevnice, regres - omejitev pogodbene avtonomije - neupravičena obogatitev - plačilo davka - plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - nastanek obveznosti obračuna DDV - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Stroški preverjanja, obdelave podatkov in kilometrine so že vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije. Tega ne spreminja niti morebitna vsebina skupnega sporazuma, saj ne sme preseči zakonskih okvirov.
Če račun ni bil izdan, storitev pa je bila opravljena, se DDV obračuna najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Glede na pravno podlago zahtevka, ki je neupravičena obogatitev, sta obseg prikrajšanja in višina obogatitve odvisna od tega, ali je bil od - čeprav neplačanega - zneska nadomestila DDV tudi odveden in ne le obračunan. To pomeni, da bi moral tožnik zatrjevati in dokazati, da je DDV računovodsko obračunal in ga državi tudi odvedel oziroma plačal. Šele v tem primeru bi lahko plačilo uspešno zahteval od uporabnika, saj v nasprotnem primeru njegov zahtevek nima obogatitvenega temelja.
Vsak potencialni razlaščenec se lahko sam odloči, ali bo pristal na ponujeno odškodnino ali pa bo, ker se ne strinja z višino, odločitev prepustil sodišču. Za pritožnico se je izteklo tako, da je prisojena odškodnina bistveno nižja od te, ki bi jo dobila, če bi sprejela ponujeno odškodnino v predsodnem postopku. Okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da je pritožnica upravičena do prav take odškodnine. Upravičena je do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo je v tem nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke. Zato ne gre za to, da je izpodbijana odločitev "kazen, ker ni prostovoljno pristala na ponujeno odškodnino", ampak enostavno za posledico, kot se je kasneje izkazalo, razlaščenkine ne prave odločitve.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - kumulacija zahtevkov - pravica do posesti - negatorna tožba
V postopku, ki se vodi zaradi motenja posesti, je izključeno odločanje o pravici do posesti, pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo upoštevati navedb pravdnih strank, s katerimi sta zatrjevali pravico do posesti, ker te navedbe v motenjski pravdi niso relevantne. V postopku zaradi motenja posesti tudi ni dopustna kumulacija zahtevkov, kot to dopušča 182. člen ZPP, zato se poleg tožbenega zahtevka iz naslova motenja posesti ne sme obravnavati tudi zahtevek iz naslova negatornega varstva lastninske pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015776
ZKP člen 3, 148, 148/2, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 204, 204/1. URS člen 23.
kaznivo dejanje tatvine - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - načelo neposrednosti - dejansko stanje - utemeljitev oblike krivde - domneva nedolžnosti
Zagovornik zanemari, da se je obdolženec skliceval na alibi ter da zanj ni ponudil nobenih dokazov, sodišče prve stopnje pa je na osnovi izvedenih dokazov zaključilo, da je kritične noči bil na kraju storitve kaznivega dejanja in da je kaznivo dejanje tudi izvršil, za kar je v napadeni sodbi navedlo obširne in tehtne razloge. Sodišče ne more izvajati dokazov, ki bi naj bili v sferi obdolženega in s katerimi samo ne razpolaga
odlog izvršbe na predlog dolžnika - stroški odgovora na predlog za odlog - pravica do izjave v postopku - izvršba na nepremičnini - načini prodaje - odredba - pravno sredstvo
Odgovor na predlog za odlog je upnik podal na izrecen poziv sodišča, ki mu je za odgovor določilo tudi rok. Drži sicer, da ZIZ izrecno ne govori o odgovoru na predlog za odlog izvršbe, vendar pa ima upnik pravico na predlog za odlog odgovoriti že zaradi zagotavljanja pravice do izjave. Odgovor na predlog za odlog mora sodišče pri svoji odločitvi upoštevati, saj ima upnik pravico nasprotovati dolžnikovim navedbam in dokazom, podati svoje navedbe in dokaze, nenazadnje pa se upnik z odlogom lahko tudi strinja. Zato ne drži stališče sodišča prve stopnje, da odločitev sodišča prve stopnje odvisna le od zatrjevanja in dokazovanja pogojev za odlog s strani dolžnika. Tudi glede predloga dolžnika za odlog izvršbe velja, da se neprerekana dejstva štejejo za dokazana. S prejemom poziva na izjavo o predlogu upnik upravičeno domneva, da sodišče v predlogu za odlog izvršbe navedena dejstva šteje za pravno relevantna in da ga bodo v primeru opustitve odgovora zadele negativne posledice ter svojih pravic v postopku brez odgovora na tak predlog ne bo mogel zavarovati. Dolžnika s predlogom za odlog nista uspela, postopek izvršbe pa se bo nadaljeval brez zastojev. Glede na vse navedeno so upnikovi stroški odgovora na tak, neutemeljen predlog, objektivno potrebni za izvršbo.
Predloga glede načina prodaje nepremičnin ZIZ ne predvideva. Stranka lahko da pobudo glede načina prodaje, nima pa predloga v smislu pravovarstvenega zahtevka. Način prodaje je stvar vodenja postopka, zato sodišče ne odloča s sklepom temveč z odredbo. Zoper odredbo pa ni pritožbe. Po podatkih spisa je dana zadeva v fazi, ko druga dražba ni bila uspešna, zato zakon predvideva ustavitev izvršbe. Zoper tak sklep ima upnik možnost pritožbe. Šele v primeru izdaje takega sklepa je predvideno opredeljevanje sodišča prve stopnje do zatrjevanih kršitev, zato je v tej fazi preuranjeno razpravljati o zatrjevanih nepravilnostih.
varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra - aktivna legitimacija - zadruga - firma družbe - dodatne sestavine firme - fantazijski dodatek - nedovoljene sestavine firme - znamka - pravice iz znamke - razlikovalnost - generičen izraz - prenos firme - prenehanje družbeništva v družbi - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh stranke - separatni stroški
Po drugem odstavku 23. člena ZGD-1 ima družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prek registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Navedena materialnopravna določba torej pove, kdo je subjekt uveljavljanja materialne pravice (na opustitev uporabe firme in njen izbris iz registra) in kdo je subjekt zatrjevane obveznosti in s tem ureja materialnopravno razmerje med njima.
Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa izhaja, da je tožeča stranka v sodni register vpisana s firmo PEKO, tovarna od 2. 12. 1974 dalje, njena skrajšana firma pa se glasi PEKO d.d. - v stečaju, tožena stranka pa se je v sodni register vpisala kasneje kot tožeča stranka in sicer dne 14. 6. 2016 s skrajšano firmo PEKO KOOPERATIVA z.o.o., pri čemer je dejavnost obeh enaka: proizvodnja obutve. Pritožbeno sklicevanje na izvorno avtorstvo fantazijskega dodatka firme PEKO se tako v zvezi s tožbenim zahtevkom, uperjenim zoper toženo stranko, izkaže kot nerelevantno.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se firma tožene stranke s fantazijskim dodatkom PEKO KOOPERATIVA ne razlikuje jasno od že prej registrirane firme tožeče stranke s fantazijskim dodatkom "PEKO", ker je del fantazijskega dodatka tožene stranke "kooperativa" (ki jo tožena stranka opredeljuje kot prevladujočo sestavino v njeni firmi) generičen pojem in sinonim za zadrugo, zato po ustaljeni sodni praksi ne more imeti značaja razlikovalnega elementa firme tožene stranke. Edini preostali del fantazijskega dodatka v firmi tožene stranke je torej beseda "PEKO", ki pa je enak edinemu fantazijskemu dodatku firme tožeče stranke, zaradi česar se firmi obeh pravdnih strank ne moreta jasno razlikovati, razlikovalna funkcija fantazijskega dodatka firme pa je bila s tem izključena.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015137
ZVZD člen 3, 3-1. OZ člen 171, 922, 922/1, 944, 953, 953/3, 964.
povrnitev škode - nesreča pri delu (gradbišče) - odgovornost naročnika del - odgovornost izvajalca - gradbeni podizvajalec - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev zavarovalnega kritja - namenoma povzročena škoda - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec
Za škodo, ki je nastala delavcu pri opravljanju dela, ne odgovarja le oseba, pri kateri delavec opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi oseba, pri kateri delavec opravlja delo na kakršnikoli drugi podlagi (1. točka 3. člena ZVZD). Po utrjenem stališču sodne prakse sodijo mednje naročniki del, ki so organizirali delovni proces na skupnem gradbišču in odgovarjali za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih podizvajalcev.
Pogodbena omejitev zavarovalnega kritja v primeru zavarovanja odgovornosti je dopustna le za primere, ko škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči oseba, za katere ravnanja zavarovanec odgovarja, pa je zavarovalnica dolžna povrniti vso škodo ne glede na to, ali je bila povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ).
zapuščinski postopek - zapustnikovi dolgovi - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ugotovitev obsega zapuščine - pasiva zapuščine - terjatev upnika - ugotovitev obstoja upnikove terjatve - izjava o sprejemu dediščine - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - udeleženci zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine od premoženja dediča - zahteva za ločitev zapuščine - pogoji za ločitev zapuščine - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov - izvršilni naslov - pravica do izjave
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče predstavilo celoten obseg zapuščine po pokojnem, tako aktivo kot do takrat znano pasivo, vse popisalo v zapisih, na podlagi teh informacij pa sta se dediča k dedovanju priglasila in sprejela zapuščino z vsemi pravicami in obveznostmi. Pritožbene navedbe, da se pritožnik o dolgovih zapustnika ni mogel izjasniti, ker z njimi ni bil seznanjen, glede na navedeno niso utemeljene.
Pritožnik je sodeloval v postopku in je imel možnost vpogleda v spis, zato mu sodišče s tem, ko mu ni vročalo posamičnih vlog upnikov, ni kršilo njegove pravice do izjave. Čeprav upniki v zapuščinskem postopku svoje terjatve lahko priglasijo, namreč niso stranke postopka, katerih vloge bi bilo treba vročati preostalim dedičem, to postanejo zgolj, če zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča na podlagi 143. člena ZD.
Sklep o dedovanju, tudi če v ugotovitvenem delu vsebuje opis pasive zapuščine, še vedno obdrži značaj ugotovitvene odločbe, zato dejstvo, da je v zapuščinskem postopku upnikova terjatev ugotovljena v sklepu o dedovanju, ne pomeni, da tak samostojni sklep predstavlja izvršilni naslov. Upniki bodo v primeru, da dediča terjatve ne bosta prostovoljno poravnala, plačilo morali uveljavljati v pravdi, kjer bo imel pritožnik še vedno možnost, da obstoju in obsegu terjatve nasprotuje.
nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - bistveno spremenjene okoliščine
Zatrjevana spremenjena okoliščina, da toženec stike onemogoča, se je v dokaznem postopku izkazala za neresnično. S strani tožnice zatrjevani alkoholizem dedka v toženčevi družini je okoliščina, ki naj bi po tožničinih navedbah obstajala že ob sklepanju sodne poravnave. Pravilno je sodišče prve stopnje poudarilo, da kot bistveno spremenjene okoliščine ni mogoče upoštevati niti selitve tožnice k novemu partnerju, niti njene nosečnosti oziroma rojstva otroka v tej zvezi.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - priobčitev glasbenih del - male avtorske pravice - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - uporaba tarife - tarifa SAZAS - višina tarife - neupravičena pridobitev - primerno nadomestilo - pravna podlaga - pravna praznina
Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča RS in vseh nespornih okoliščin primera presodilo, da je najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje tâko, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85 % od ustvarjenega prihodka.
nasprotna tožba - pravnomočnost - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata kot procesna ovira - lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - povezanost zemljišča in objekta - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Pravnomočna zavrnitev nasprotne tožbe - toženčevega lastninskega zahtevka in zahtevka za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje – izključuje možnost ponovne obravnave istih razlogov v pravdnem postopku, začetem s tožbo.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - projektno organizirano delo - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
V primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Enako velja v primeru, če v času sicer zakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas pride do njegovega preoblikovanja zato, ker zakonitega razloga za "podaljševanje" ni več.
Pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi in da že od 1. 7. 2014 tožnica sploh ni delala na projektu, za katerega je bila pogodba sklenjena. Zato je bila pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 sklenjena v nasprotju z zakonom in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen ob izplačilu plač 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 4. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitv. V konkretnem primeru je bistveno, da med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, pri čemer je potrebno pojasniti, da razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, ne pomeni oprave procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi. Bistveno namreč je, da je bila tožba delno umaknjena, preden je sodišče izvajalo procesna dejanja in ne koliko časa je poteklo od izpolnitve zahtevka.
tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska - kreditna pogodba - poroštvo - poroštvena pogodba - pisna izjava - ničnost poroštvene izjave - pogodbena obveznost - določna opredelitev - pristop k dolgu - pogodba o pristopu k dolgu - pravni učinek pravdnih dejanj - dodatni rok za izpolnitev - razveza pogodbe - nova dejanska podlaga - tožbeni predlog - enak tožbeni zahtevek - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - sprememba tožbe
Namen obličnosti poroštvene izjave terja, da mora biti v poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze, pogoj iz 1013. člena OZ ni izpolnjen.
Pristopa k dolgu in poroštva ni mogoče enačiti. Gre namreč za različna pravna instituta, ki sta posebej urejena v OZ. Razlika med njima je zlasti v tem, da je pristopnik k dolgu zavezan upniku kot dolžnik in izpolnjuje svoj dolg, zaradi česar v primeru izpolnitve dolga nima pravice do regresa nasproti prvotnemu dolžniku, kar pa ne velja za poroka, ki jamči za tuj dolg. Ker iz Pogodbe o pristopu k dolgu z dne 3. 11. 2011 izhaja, da se je toženec zavezal kot pristopnik k dolgu, na njeni podlagi tako ni mogoče zaključiti, da se je zavezal tudi kot porok, oziroma navedene pogodbe in Izjave poroka z dne 2. 11. 2011 (četudi ta ne bi bila nična) ni mogoče skupaj obravnavati, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Učinek in veljavnost dejanj tožnice zoper toženca (postopek opominjanja, odpoved kreditne pogodbe in zastaranje terjatve tožnice) je bilo zato treba presojati po pravilih, ki veljajo za razmerje med pristopnikom k dolgu in upnikom in ne po pravilih, ki veljajo za razmerje med porokom in upnikom.
Tožnica mora (med drugim) izkazati, da je bila za toženca predmetna kreditna pogodba veljavno razdrta.
Obvestilo z dodatnim rokom za izpolnitev je predpostavka za razvezo pogodbe in predčasno zapadlost celotne terjatve
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019226
SPZ člen 10. ZPP člen 7, 8, 239, 239/3.
vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - ničnost vpisa - kupoprodajna pogodba - dokazovanje - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - zaslišanje - soočenje prič s stranko - dokazno sredstvo - dokazni predlog - sklep procesnega vodstva - ponovljeni postopek pred sodiščem - prekluzija - trditvena in dokazna podlaga - dobra vera - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - sodna poravnava - dvojna prodaja stanovanja - dobroverni pridobitelj - izbrisna tožba
Ker je toženka pred sklenitvijo sodne poravnave vedela za število stanovanj, kot tudi, da so tri že bila prodana, od tega eno tožnikom, je (tudi) vedela oziroma bi ob zadostni skrbnosti morala vedeti, s kolikšnimi preostalimi deleži glede na celotno kvadraturo je lahko prodajalec ob podpisu sodne poravnave še razpolagal, oziroma bi morala vedeti, da 3/18 delež v naravi odpade še na dve preostali stanovanji v pritličju prizidka. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da toženke zaradi njene nedobrovernosti načelo zaupanja v zemljiško knjigo po 10. členu SPZ ne varuje.
Soočenje ni dokazno sredstvo oziroma dokazni predlog, temveč le metoda zaslišanja. Ker dokazovanje izvaja sodišče, je odločitev o soočenju sklep procesnega vodstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015889
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 357. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 99, 99/2. ZIZ člen 38, 38c, 93, 289, 293. OZ člen 131, 378, 299, 299/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prodaja vrednostnih papirjev - plačilo stroškov stečajnega postopka - posredniška provizija - borza vrednostnih papirjev - borzna posrednica - stečajna masa - izvršilni stroški - krivdna odškodninska odgovornost - zmanjšanje premoženja - profesionalna skrbnost - sodni izvršitelj kot stranka v postopku - prekinitev postopka - osebni stečaj fizične osebe - stečajni postopek nad dolžnikom - izdaja odločbe sodišča druge stopnje - sprememba pravilnika - kasnejša sprememba predpisov - zastavni upnik - prekoračitev zahtevka
Tožnica je upravičena do nakazila celotne kupnine za na borzi prodane delnice in ne le do zneska, zmanjšanega za stroške posredniške provizije. Ker si je toženec brez pravne podlage zadržal del kupnine, je prekršil svojo profesionalno skrbnost, zato tožnici odgovarja za nastalo škodo oziroma zmanjšanje njenega premoženja.
Zoper toženca je bil začet postopek osebnega stečaja. Z navedenim dnem je prišlo do prekinitve postopka. Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko je toženec vložil pritožbo in je že potekel tudi rok za toženčev odgovor na tožničino pritožbo, je sodišče druge stopnje ob upoštevanju drugega odstavka 207. člena ZPP po seji senata izdalo odločbo, saj s tem niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank.