varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra - aktivna legitimacija - zadruga - firma družbe - dodatne sestavine firme - fantazijski dodatek - nedovoljene sestavine firme - znamka - pravice iz znamke - razlikovalnost - generičen izraz - prenos firme - prenehanje družbeništva v družbi - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh stranke - separatni stroški
Po drugem odstavku 23. člena ZGD-1 ima družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prek registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Navedena materialnopravna določba torej pove, kdo je subjekt uveljavljanja materialne pravice (na opustitev uporabe firme in njen izbris iz registra) in kdo je subjekt zatrjevane obveznosti in s tem ureja materialnopravno razmerje med njima.
Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa izhaja, da je tožeča stranka v sodni register vpisana s firmo PEKO, tovarna od 2. 12. 1974 dalje, njena skrajšana firma pa se glasi PEKO d.d. - v stečaju, tožena stranka pa se je v sodni register vpisala kasneje kot tožeča stranka in sicer dne 14. 6. 2016 s skrajšano firmo PEKO KOOPERATIVA z.o.o., pri čemer je dejavnost obeh enaka: proizvodnja obutve. Pritožbeno sklicevanje na izvorno avtorstvo fantazijskega dodatka firme PEKO se tako v zvezi s tožbenim zahtevkom, uperjenim zoper toženo stranko, izkaže kot nerelevantno.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se firma tožene stranke s fantazijskim dodatkom PEKO KOOPERATIVA ne razlikuje jasno od že prej registrirane firme tožeče stranke s fantazijskim dodatkom "PEKO", ker je del fantazijskega dodatka tožene stranke "kooperativa" (ki jo tožena stranka opredeljuje kot prevladujočo sestavino v njeni firmi) generičen pojem in sinonim za zadrugo, zato po ustaljeni sodni praksi ne more imeti značaja razlikovalnega elementa firme tožene stranke. Edini preostali del fantazijskega dodatka v firmi tožene stranke je torej beseda "PEKO", ki pa je enak edinemu fantazijskemu dodatku firme tožeče stranke, zaradi česar se firmi obeh pravdnih strank ne moreta jasno razlikovati, razlikovalna funkcija fantazijskega dodatka firme pa je bila s tem izključena.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 19, 19/1, 19/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
ugovor stvarne nepristojnosti - pristojnost delovnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega sodišča - sporazum o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja - ustalitev pristojnosti
Res je nenavadno, da se je okrajno sodišče za stvarno nepristojno izreklo šele več let po vložitvi tožbe in celo po tem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo. Vendar ZPP časovnih meja za odklonitev pristojnosti za okrajna sodišča ne določa, pač pa jih določa (le) za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (drugi odstavek 19. člena ZPP). Obratno bi sicer lahko prišlo do absolutno bistvene kršitve določil postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko bi sodišče odločalo o zahtevku, za katerega bi bilo stvarno pristojno višje oziroma drugo sodišče.
dediščinska tožba - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - sporni predmet
Tožnica je del zapuščine podedovala. V pravdi je bil sporen zgolj še delež, ki so ga dedovali toženci. Le tega pa bi bilo treba upoštevati pri opredelitvi pravdnega uspeha in odmeri stroškov.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen ob izplačilu plač 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 4. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitv. V konkretnem primeru je bistveno, da med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, pri čemer je potrebno pojasniti, da razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, ne pomeni oprave procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi. Bistveno namreč je, da je bila tožba delno umaknjena, preden je sodišče izvajalo procesna dejanja in ne koliko časa je poteklo od izpolnitve zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018909
ZPP člen 8, 185, 185/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 336, 336/1, 631.
sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - ugovor zastaranja - triletni zastaralni rok - pogodbena dela - gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - dodatna dela - aneks - vstopni DDV - načelo neposrednosti - nedovoljena pritožbena novota - protispisnost
Sodišče prve stopnje je posamezne dokaze pravilno ovrednotilo; njegovi zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi; pri odločitvi je upoštevalo posamezne dokaze in uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče je torej upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in rezultat dokazne ocene prepričljivo in življenjsko utemeljilo. V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje rezultatov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot neprepričljivost sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za vseobsegajočo dokazno oceno, ki je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Dokazne ocene sodišča prve stopnje tožena stranka zato tudi ne more izpodbiti z navedbami, da je sodišče odločitev oprlo zgolj na izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke.
Protispisnost bi bila podana le, če bi sodišče vsebini dokaza (priloženih listin) pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala, za katero listino in nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015776
ZKP člen 3, 148, 148/2, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 204, 204/1. URS člen 23.
kaznivo dejanje tatvine - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - načelo neposrednosti - dejansko stanje - utemeljitev oblike krivde - domneva nedolžnosti
Zagovornik zanemari, da se je obdolženec skliceval na alibi ter da zanj ni ponudil nobenih dokazov, sodišče prve stopnje pa je na osnovi izvedenih dokazov zaključilo, da je kritične noči bil na kraju storitve kaznivega dejanja in da je kaznivo dejanje tudi izvršil, za kar je v napadeni sodbi navedlo obširne in tehtne razloge. Sodišče ne more izvajati dokazov, ki bi naj bili v sferi obdolženega in s katerimi samo ne razpolaga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015889
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 357. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 99, 99/2. ZIZ člen 38, 38c, 93, 289, 293. OZ člen 131, 378, 299, 299/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prodaja vrednostnih papirjev - plačilo stroškov stečajnega postopka - posredniška provizija - borza vrednostnih papirjev - borzna posrednica - stečajna masa - izvršilni stroški - krivdna odškodninska odgovornost - zmanjšanje premoženja - profesionalna skrbnost - sodni izvršitelj kot stranka v postopku - prekinitev postopka - osebni stečaj fizične osebe - stečajni postopek nad dolžnikom - izdaja odločbe sodišča druge stopnje - sprememba pravilnika - kasnejša sprememba predpisov - zastavni upnik - prekoračitev zahtevka
Tožnica je upravičena do nakazila celotne kupnine za na borzi prodane delnice in ne le do zneska, zmanjšanega za stroške posredniške provizije. Ker si je toženec brez pravne podlage zadržal del kupnine, je prekršil svojo profesionalno skrbnost, zato tožnici odgovarja za nastalo škodo oziroma zmanjšanje njenega premoženja.
Zoper toženca je bil začet postopek osebnega stečaja. Z navedenim dnem je prišlo do prekinitve postopka. Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko je toženec vložil pritožbo in je že potekel tudi rok za toženčev odgovor na tožničino pritožbo, je sodišče druge stopnje ob upoštevanju drugega odstavka 207. člena ZPP po seji senata izdalo odločbo, saj s tem niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00014378
ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 215. OZ člen 126, 748, 748/1, 750, 943.
skladiščna pogodba - zavarovalna pogodba - vlomsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - nastanek zavarovalnega primera - vlom - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - ugovor nenastale pravice - znižanje dokaznega standarda - dokazni standard verjetnosti - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov
Prva toženka, ki svoje evidence skladiščenega blaga ni vodila, čeprav bi jo skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka morala, in je s tem sebi (pa tudi drugi toženki) bistveno otežila dokazni položaj, ni uspela z ničemer omajati dokazne vrednosti evidence tožeče stranke glede količine njenega blaga v zadevnem skladišču na dan 10. 5. 2013.
Trditveno in dokazno breme, da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice), je na toženi stranki, pri čemer pa je tožeča stranka tista, ki mora dokazati svojo trditev, da je zavarovalni primer nastal (212. člen ZPP). Potrebno je torej upoštevati, da je pravna usodnost odločitve porazdeljena med obe stranki, zaradi česar mora biti enako porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti, temveč le z dokaznim standardom verjetnosti.
Solidarna obveznost se ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti toženk. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni obveznost popolnoma izpolnjena. Skratka, pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerij, gre za več dolgov (ki lahko temeljijo na različnih pravnih podlagah), čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje - to je odškodnina. V okviru zavarovalne vsote zato druga toženka za vtoževano škodo solidarno odgovarja s prvo toženko.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 20, 27. ZSVarPre-E člen 5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - premoženje prosilca in družinskih članov - vrednost premoženja - neupoštevanje stanovanja, v katerem prosilec živi - denarna socialna pomoč - upravičenost do denarne socialne pomoči - obročno plačilo sodne takse
Glede na ugotovljeni materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka, število oseb in okoliščino, da znaša tožničina taksna obveznost 255,00 EUR, niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Ker pa mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjen dejanski stan za obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00014939
OZ člen 58, 314, 367, 367/2. ZPP člen 319, 319/3, 324. SPZ člen 49, 60, 60/3, 60/3-1.
teorija realizacije pogodbe - realizirana ustna kupoprodajna pogodba za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - procesni pobot - zastarana terjatev - ugovor ugasle pravice - ugovor procesnega pobota - materialni pobot - izročitev na kratko roko - pretrganje zastaranja
Kupoprodajna pogodba za nakup navedene nepremičnine je upoštevaje teorijo realizacije iz 58. člena OZ kljub pomanjkanju ustrezne obličnosti veljavna. Sporna pogodba je bila pretežno izpolnjena zaradi okoliščin plačila (pomembnega) dela kupnine in prepustitve predmeta pogodbe (stanovanja) v posest.
V procesni pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, ki je bila v trenutku podaje procesnega ugovora pobota že zastarana. Ugovor pobota je mogoče v pravdi uveljaviti le pod pogojem, da v času odločanja sodišča (ko nastopijo časovne meje pravnomočnosti) obe terjatvi še vedno obstajata. Glede učinka med pravdnim (procesnim) pobotom in pobotom po pravilih materialnega prava obstojijo pomembne razlike. Če bi bili materialno- in procesnopravni okviri za (uspešno) uveljavljanje obeh oblik pobota povsem enaki, tudi ni videti prepričljivega razloga za obstoj (posebnega) procesnega ugovora pobota.
stvarna pristojnost - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti - narava tožbenega zahtevka - navedbe v tožbi - posojilna pogodba - škoda, ki jo povzroči delavec v zvezi s svojim delom - predhodno vprašanje
Stvarna pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku se presoja po vseh trditvah, ki jih v zvezi z njegovo pravno naravo (podlago) poda tožeča stranka.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - obseg in trajanje telesnih bolečin - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - tuja nega in pomoč - direktna tožba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - materialno procesno vodstvo - kratkotrajen strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče materialno procesnega vodstva ni opravljalo, ker to zaradi pravočasnih opozoril tožene stranke na pomanjkljivo dokazno podlago tožeče stranke ni bilo potrebno.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - neskladje zakona z ustavo - prepoved retroaktivnosti
Izpodbijana sklepa temeljita na zmotnem stališču glede dopustnosti retroaktivne uporabe ZOPNI; sodišče prve stopnje posledično ni ugotavljajo odločilnih dejstev, in sicer kdaj je bilo kaznivo dejanje izvršeno oziroma premoženje (v obravnavanem primeru nepremičnine) pridobljeno. Po razveljavitvi prvega odstavka 57. člena ZOPNI se ta zakon tudi glede ukrepov za začasno zavarovanje premoženja ne more uporabljati za pravne položaje, ko je bilo kaznivo dejanje izvršeno oziroma premoženje pridobljeno pred uveljavitvijo ZOPNI.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 95, 95/4. ZST-1C člen 26. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za popolno oprostitev
Ker je oškodovanka kot tožilka predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vložila pred začetkom uporabe novele ZST-1C, se v postopku odločanja o tem predlogu uporabljajo določbe ZST-1 pred novelo. Ta pa je za celotno taksno oprostitev določal drugačne kriterije.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nova škoda - dokaz z izvedencem - umik dokaznega predloga - nedokazan obstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je umaknila dokazni predlog, da se v postopku postavi izvedenec medicinske stroke, predlagala pa je tudi, da sodišče prve stopnje odloči na podlagi do takrat izvedenih dokazov. Enako izjavo je dala tudi tožena stranka. Pritožba zato neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem.
ZPP člen 116, 116/1, 243, 254, 254/3, 298. URS člen 23, 23/1.
pravica do izjave v postopku - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - dopolnitev izvedenskega mnenja - gluha oseba - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - sposobnost razumeti pouk - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog. Dvome, nejasnosti, pomanjkljivosti in protislovja v izvedenskem mnenju je potrebno glede na določila 254. člena ZPP odstraniti tako, da se najprej zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem), šele če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drug izvedenec.
Za odločitev o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je odločilno (zgolj) dejstvo, ali je toženec, upoštevajoč, da gre za gluho osebo, razumel vsebino poziva, da mora odgovoriti na tožbo v tridesetih dneh s pravnim poukom o posledicah v primeru njegove pasivnosti.
Tožnik je v tretjo toženko investiral z namenom, da postane njen družbenik. Njegovo pričakovanje, ki je bilo kavza pogodbe o investicijskem partnerstvu, se (zaradi razlogov na strani prvega in drugega tožnika, ki sta poslovni delež prodala tretjemu) ni uresničilo. Vzajemnost dajatev je odpadla, zato je dogovor nehal veljati. Odpadla pogodbena podlaga praviloma utemeljuje zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve – obveznost vrnitve nastane, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla (190. člen OZ).
Prvi in drugi toženec nista bila neupravičeno obogatena, saj zneska 25.000,00 EUR nista prejela (bodisi kot posojilo bodisi kot kupnino za poslovni delež) niti ga nista v svojem imenu in za svoj račun izročila tretji toženki (bodisi kot posojilo bodisi kot investicijski vložek).
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - projektno organizirano delo - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
V primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Enako velja v primeru, če v času sicer zakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas pride do njegovega preoblikovanja zato, ker zakonitega razloga za "podaljševanje" ni več.
Pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi in da že od 1. 7. 2014 tožnica sploh ni delala na projektu, za katerega je bila pogodba sklenjena. Zato je bila pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 sklenjena v nasprotju z zakonom in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00015039
OZ člen 46, 46/1, 46/2. ZPP člen 392.
sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvrševanje stikov z otrokom - izpodbojnost sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave - bistvena in opravičljiva zmota - odločilne okoliščine - potrebna skrbnost
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je lahko okoliščina (ne)izvrševanja stikov s strani tožene stranke nastala šele po sklenitvi sodne poravnave in zato tožeča stranka ob sklenitvi sodne poravnave ni mogla biti v zmoti glede te okoliščine.