Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi napadenega sklepa in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, pri tem pa ugotavlja, da pritožba ne prinaša ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost in zakonitost prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je skladna z določbo 84. člena ZSKZDČEU-1 ter določbami 519. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), narekovali pa so jo razlogi smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti kazenskega pregona, zaradi katerih se država Slovenija v tej zadevi odreka svoji jurisdikciji v korist države, katere državljan je obdolženi K.K. in kjer ima tudi stalno prebivališče, pri čemer ga po podatkih spisa prav ničesar ne veže na Republiko Slovenijo.
spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP) je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.
Ob vestnem in strokovnem delu na vpisniku bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da vloga predstavlja dopolnitev tožbe v predmetni pravdi, ne pa nove tožbe. Iz tega sledi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožeča stranka tožbe ni pravočasno dopolnila in v posledici te ugotovitve izdalo izpodbijani sklep.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba prsta - sporna višina nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - soodgovornost oškodovanca
Sodišče je opazno spremembo prsta (končni členek je spremenjen, nekoliko zožen, manjka normalni noht) objektivno opredelilo kot skaženost. Ugotovilo pa je tudi tožnikov subjektivni odnos do spremenjenega izgleda prsta, in sicer kot tožnikove občutke neprijetnosti ob vprašanjih tretjih, zakrivanja prsta z rokavicami, skrivanje roke v žepu.
ZIZ člen 13, 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2, 57. ZArbit člen 42, 42/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 3, 4, 4/1-a.
tuja arbitraža - priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - izvršitev odločbe - pogoji za dovolitev izvršbe - potrdilo o izvršljivosti - odgovor na ugovor - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - enako varstvo pravic
Pravna podlaga za izvrševanje tujih arbitražnih odločb ni ZIZ, temveč ZArbit in Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Konvencija). Slednja določa, da vsaka pogodbenica prizna veljavnost arbitražne odločbe in odobri njeno izvršitev po pravilih postopka, ki veljajo na ozemlju, na katerem se sklicuje na odločbo, pod pogoji, ki so določeni v naslednjih členih. Za izvršitev tuje arbitražne odločbe je torej treba uporabiti ZIZ, pogoj za priznanje in izvrševanje pa je določen v Konvenciji, in sicer mora stranka poleg zahteve za izvršitev priložiti overjen izvirnik odločbe ali njegov prepis, ki izpolnjuje vse pogoje, potrebne za njegovo istovetnost. ZArbit je izključil dolžnost, da stranka za samo priznanje odločbe priloži tudi izvirnik ali overjen prepis arbitražnega sporazuma, zato je slednji toliko manj potreben oziroma predložitev le-tega ni pogoj za izvršitev arbitražne odločbe. Nikakor pa zakon in Konvencija za izvršitev tuje arbitražne določbe ne zahtevata, da upnik pridobi oziroma priloži potrdilo o izvršljivosti tuje arbitražne odločbe.
Odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi je odraz pravice do enakega varstva pravic na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora. Ti pogoji so izpolnjeni praviloma le v enostavnih izvršilnih zadevah.
spremenjene okoliščine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Sodišče prve stopnje pravilno po izpeljanem dokaznem postopku ni ugotovilo spremenjenih okoliščin. Trditev tožnice, da se njene premoženjske razmere niso izboljšale na odločitev v tej pravdni zadevi ne more vplivati, pravno relevantno bi bilo le, če bi se premoženjske razmere tožnice poslabšale.
V skladu s prvim odstavkom 963. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V posledici tega toženec nima ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in oškodovancem. Gre za subrogacijo, na podlagi katere zavarovalnica uveljavlja regresni zahtevek, to je zahtevek, ki bi ga oškodovanec imel proti povzročitelju škode. Povzročitelj škode ima na razpolago samo ugovore, ki se nanašajo na njegovo odškodninsko obveznost.
ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah
Dolžnik ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, zato s pritožbo niti ugovornih razlogov iz zgoraj navedene določbe 66. člena ZFPPIPP ne more uveljavljati. Sodišče v stečajnem postopku ne ugotavlja obstoja prerekane terjatve, tako da bi se vsebinsko spuščalo v samo terjatev.
Upravitelj samostojno presoja utemeljenost oziroma obstoj prijavljenih terjatev in ločitvenih pravic, morebitne dolžnikove navedbe o terjatvah so mu sicer lahko v pomoč, ni pa jim dolžan slediti, temveč se mora sam odločiti, kaj je pravilno.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - pobotni ugovor - meje pritožbenega preizkusa
Tožena stranka je tožbeni zahtevek prerekala v celoti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek delno utemeljen. Hkrati se je tožena stranka branila tudi s pobotnim ugovorom. Pobotna terjatev je zapadla pred vložitvijo tožbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pobotna terjatev obstoji in po pobotanju tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob takem izidu pravdnega postopka bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških taka, da bi tožeča stranka krila vse stroške tožene stranke, saj je s tožbenim zahtevkom propadla.
poroštvo - poroštvena zaveza - uporaba plačilne kartice - spor majhne vrednosti - solidarni porok in plačnik - oblika poroštvene izjave - pisna oblika
Konkludentna dejanja - prevzem kartice in uporaba le-te s strani toženke ter seznanitev oziroma soglasje s splošnimi pogoji, ki vsebujejo določbe o poroštvu, za vzpostavitev poroštvene zaveze toženke ne zadoščajo, saj je le jasna oziroma izrecna pisna zaveza poroka tista, ki ustvarja učinke.
ZIZ člen 29, 29/2, 29/5. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12.
izvršilni stroški - elektronska vloga
Upnik se utemeljeno sklicuje na Uporabniška navodila za elektronsko vlaganje elektronskih vlog in drugih pisanj preko portala e-sodstvo, podportala e-izvršbe za registrirane in kvalificirane uporabnike Vrhovnega sodišča RS, v zadnjem besedilu z dne 14. 2. 2017. Ti v koraku 5.1.7. Stroški upnika določajo za primer, kolikor stranka vlaga predlog za izvršbo kot pooblaščenec stranke (odvetnik) in zahteva povračilo odvetniških stroškov ter označi kvadratek pri rubriki ″zahtevam vračilo odvetniških stroškov″, da bodo odvetniški stroški (nagrada) priznani v višini, kot jih predpisuje OT.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - vročanje pisanj - osebna vročitev - odgovor na tožbo - vročanje odgovora na tožbo - zagotavljanje načela kontradiktornosti - pripravljalna vloga - odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke
Sodišče prve stopnje bi moralo pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda tega roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih o osebni vročitvi.
insolventnost - začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlog
Pritožnik (upnik) zatrjuje, da ima zoper dolžnika terjatev. Dolžnik je upniku pisno potrdil, da bo svojo obveznost izpolnil, namesto tega pa je predlagal začetek stečajnega postopka in se tako izogiba plačilu obveznosti. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik s tako pritožbo ne uveljavlja razlogov, zaradi katerih bi bil sklep o začetku stečajnega postopka nezakonit.
ZPP člen 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 347/5.
glavna obravnava v pritožbenem postopku - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - umik tožbe v pritožbenem postopku - pritožbena obravnava - umik tožbe
Senat višjega sodišča je pri obravnavanju pritožbe ugotovil, da je mogoče bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato vlogo tožeče stranke z dne 9. 12. 2015 ponovno vročalo toženi stranki in jo pozvalo, da se o njej izjasni, kar je le-ta tudi storila. Na vlogo tožene stranke z dne 2. 11. 2017 je svoje naziranje podala še tožeča stranka.
Umik tožbe je mogoč le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče moralo odločati o celotnem zahtevku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020367
KZ-1 člen 74, 257, 261. ZKP člen 285č.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - jemanje podkupnine - priznanje krivde - narok za izrek kazenske sankcije - odvzem protipravne premoženjske koristi - izvajanje dokazov - obrazložitev sodne odločbe
Sodišče prve stopnje višine premoženjske koristi in prejemnika le-te na naroku za izrek kazenske sankcije ni ugotavljalo, saj glede slednjega ni izvedlo nobenega dokaza. V razlogih sodbe je navedlo, da je obtoženec premoženjsko korist v znesku 7.812,00 EUR pridobil protipravno, saj mu ta po zakonu ni pripadala, zaradi česar mu jo je tudi odvzelo, zavrnilo pa je zatrjevanje obrambe, da naj bi ta znesek ustrezal kupnini, prejeti od prodaje knjige. Pri tem pa iz obrazložitve ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje celoten znesek protipravne premoženjske koristi odvzelo obtožencu kljub temu, da je bil znesek 7.812,00 EUR nakazan družbi X. d.o.o., katere eden od obeh družbenikov je bil obtoženec. Gre za odločilno okoliščino, kdo je protipravno premoženjsko korist prejel - torej obtoženec ali družba X. d.o.o. (glede na ločenost premoženja obtoženca in gospodarske družbe, katere družbenik je obtoženec) in tudi koliko je le-ta znašala. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev bi sodišče prve stopnje šele lahko odločilo, komu, v kakšnem obsegu in na kakšen način je potrebno protipravno premoženjsko korist tudi vzeti glede na to, da ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, izhaja iz načela, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
ZKP člen 169, 169/7, 181, 371, 371/1, 371/1-11, 466, 467.
zahteva za preiskavo - načelo učinkovitosti - načelo smotrnosti - načelo ekonomičnosti - ustavitev kazenskega postopka - mladoletni storilec - razlogi sklepa - utemeljen sum
Izpodbijani sklep ne vsebuje presoje, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali ne. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v nasprotju z načelom smotrnosti in učinkovitosti kazenskega postopka, če bi R Slovenija izvedla pregon zoper obdolženca, pri čemer sodišče prve stopnje spregleda, da je obdolženi polnoletnik. Zakon o kazenskem postopku dopušča ustavitev kazenskega postopka iz razloga smotrnosti zgolj pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj (določbi 466. in 467. člena ZKP).
Po določbi sedmega odstavka 169. člena ZKP zahteva preiskovalni sodnik, ki se ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, naj o tem odloči senat. Preiskovalni sodnik praviloma zahteva odločitev zunajobravnavnega senata po zaslišanju osumljenca, vendar pa slednje ni pogoj za postopanje preiskovalnega sodnika po sedmem odstavku 169. člena ZKP, saj če je zahteva za preiskavo očitno neutemeljena, bi bilo nesmiselno v zvezi z zahtevo zasliševati tudi obdolženca.
Sodbo je treba stranki vročiti po pravilih o osebni vročitvi (prvi odstavek 142. člena ZPP). Če ta ni mogoča, se opravi po določilih o nadomestni vročitvi skladno z določiloma tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP. Iz določila četrtega odstavka 142. člena ZPP izhaja, da se v primeru vročitve sodne pošiljke po postopku za nadomestno vročanje šteje, da je bila vročitev opravljena dne, ko naslovnik dvigne pisanje. Če ga ne dvigne v 15 dneh, pa po poteku tega roka.
Vročilnica, ki je javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki tožena stranka ni prejela ter da ji na pošti pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP, da ji je bila sodba vročena 29. 12. 2017, ni izpodbila.
Tožena stranka je v okviru svoje dejavnosti in po naročilu tretjega, občine, odstranila poškodovane panoje. Tožena stranka je kot javna služba ravnala po izrecnem navodilu lastnika, od tega dejanja lastne koristi v smislu pridobitve posesti ni imela oz ni štela, da ravna v svojo korist, poleg tega se ji nalaga z dajatvenim delom vzpostavitev v prejšnje stanje, čeprav je stanje spremenjeno, betonskih nosilcev več ni, renovacijo parkirišča je opravil tretji izvajalec, ki je ob delih betonske temelje odstranil, kar pomeni da tožena stranka niti ne more vzpostaviti prejšnjega stanja na tujem, sedaj v naravi spremenjenem zemljišču.
dokazna moč vročilnice - javna listina - osebno vročanje - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Vročilnica, ki je javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki tožena stranka ni prejela ter da ji na pošti pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP, da ji je bila sodba vročena 29. 12. 2017, ni izpodbila.