zamudni sklep - sklepčnost tožbe - v tožbi zatrjevana dejstva - nedopusten pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Drugi toženec je tožbo tožnice osebno prejel, nanjo pa ni odgovoril v zakonsko določenem roku, zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da pasivnost tožene stranke pomeni priznanje dejanskih navedb tožeče stranke in posledično sodišču ni bilo treba ugotavljati dejanskega stanja temveč je vzelo v podlago zamudnega sklepa dejansko stanje, kot je bilo navedeno v tožbi.
ZKP člen 169, 169/7, 181, 371, 371/1, 371/1-11, 466, 467.
zahteva za preiskavo - načelo učinkovitosti - načelo smotrnosti - načelo ekonomičnosti - ustavitev kazenskega postopka - mladoletni storilec - razlogi sklepa - utemeljen sum
Izpodbijani sklep ne vsebuje presoje, ali je podan utemeljen sum obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali ne. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v nasprotju z načelom smotrnosti in učinkovitosti kazenskega postopka, če bi R Slovenija izvedla pregon zoper obdolženca, pri čemer sodišče prve stopnje spregleda, da je obdolženi polnoletnik. Zakon o kazenskem postopku dopušča ustavitev kazenskega postopka iz razloga smotrnosti zgolj pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj (določbi 466. in 467. člena ZKP).
Po določbi sedmega odstavka 169. člena ZKP zahteva preiskovalni sodnik, ki se ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, naj o tem odloči senat. Preiskovalni sodnik praviloma zahteva odločitev zunajobravnavnega senata po zaslišanju osumljenca, vendar pa slednje ni pogoj za postopanje preiskovalnega sodnika po sedmem odstavku 169. člena ZKP, saj če je zahteva za preiskavo očitno neutemeljena, bi bilo nesmiselno v zvezi z zahtevo zasliševati tudi obdolženca.
V skladu s prvim odstavkom 963. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V posledici tega toženec nima ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in oškodovancem. Gre za subrogacijo, na podlagi katere zavarovalnica uveljavlja regresni zahtevek, to je zahtevek, ki bi ga oškodovanec imel proti povzročitelju škode. Povzročitelj škode ima na razpolago samo ugovore, ki se nanašajo na njegovo odškodninsko obveznost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020367
KZ-1 člen 74, 257, 261. ZKP člen 285č.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - jemanje podkupnine - priznanje krivde - narok za izrek kazenske sankcije - odvzem protipravne premoženjske koristi - izvajanje dokazov - obrazložitev sodne odločbe
Sodišče prve stopnje višine premoženjske koristi in prejemnika le-te na naroku za izrek kazenske sankcije ni ugotavljalo, saj glede slednjega ni izvedlo nobenega dokaza. V razlogih sodbe je navedlo, da je obtoženec premoženjsko korist v znesku 7.812,00 EUR pridobil protipravno, saj mu ta po zakonu ni pripadala, zaradi česar mu jo je tudi odvzelo, zavrnilo pa je zatrjevanje obrambe, da naj bi ta znesek ustrezal kupnini, prejeti od prodaje knjige. Pri tem pa iz obrazložitve ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje celoten znesek protipravne premoženjske koristi odvzelo obtožencu kljub temu, da je bil znesek 7.812,00 EUR nakazan družbi X. d.o.o., katere eden od obeh družbenikov je bil obtoženec. Gre za odločilno okoliščino, kdo je protipravno premoženjsko korist prejel - torej obtoženec ali družba X. d.o.o. (glede na ločenost premoženja obtoženca in gospodarske družbe, katere družbenik je obtoženec) in tudi koliko je le-ta znašala. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev bi sodišče prve stopnje šele lahko odločilo, komu, v kakšnem obsegu in na kakšen način je potrebno protipravno premoženjsko korist tudi vzeti glede na to, da ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, izhaja iz načela, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Tožena stranka je v okviru svoje dejavnosti in po naročilu tretjega, občine, odstranila poškodovane panoje. Tožena stranka je kot javna služba ravnala po izrecnem navodilu lastnika, od tega dejanja lastne koristi v smislu pridobitve posesti ni imela oz ni štela, da ravna v svojo korist, poleg tega se ji nalaga z dajatvenim delom vzpostavitev v prejšnje stanje, čeprav je stanje spremenjeno, betonskih nosilcev več ni, renovacijo parkirišča je opravil tretji izvajalec, ki je ob delih betonske temelje odstranil, kar pomeni da tožena stranka niti ne more vzpostaviti prejšnjega stanja na tujem, sedaj v naravi spremenjenem zemljišču.
dokazna moč vročilnice - javna listina - osebno vročanje - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Vročilnica, ki je javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki tožena stranka ni prejela ter da ji na pošti pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP, da ji je bila sodba vročena 29. 12. 2017, ni izpodbila.
ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah
Dolžnik ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, zato s pritožbo niti ugovornih razlogov iz zgoraj navedene določbe 66. člena ZFPPIPP ne more uveljavljati. Sodišče v stečajnem postopku ne ugotavlja obstoja prerekane terjatve, tako da bi se vsebinsko spuščalo v samo terjatev.
Upravitelj samostojno presoja utemeljenost oziroma obstoj prijavljenih terjatev in ločitvenih pravic, morebitne dolžnikove navedbe o terjatvah so mu sicer lahko v pomoč, ni pa jim dolžan slediti, temveč se mora sam odločiti, kaj je pravilno.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba prsta - sporna višina nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - soodgovornost oškodovanca
Sodišče je opazno spremembo prsta (končni členek je spremenjen, nekoliko zožen, manjka normalni noht) objektivno opredelilo kot skaženost. Ugotovilo pa je tudi tožnikov subjektivni odnos do spremenjenega izgleda prsta, in sicer kot tožnikove občutke neprijetnosti ob vprašanjih tretjih, zakrivanja prsta z rokavicami, skrivanje roke v žepu.
insolventnost - začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlog
Pritožnik (upnik) zatrjuje, da ima zoper dolžnika terjatev. Dolžnik je upniku pisno potrdil, da bo svojo obveznost izpolnil, namesto tega pa je predlagal začetek stečajnega postopka in se tako izogiba plačilu obveznosti. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik s tako pritožbo ne uveljavlja razlogov, zaradi katerih bi bil sklep o začetku stečajnega postopka nezakonit.
Ob vestnem in strokovnem delu na vpisniku bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da vloga predstavlja dopolnitev tožbe v predmetni pravdi, ne pa nove tožbe. Iz tega sledi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožeča stranka tožbe ni pravočasno dopolnila in v posledici te ugotovitve izdalo izpodbijani sklep.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - vročanje pisanj - osebna vročitev - odgovor na tožbo - vročanje odgovora na tožbo - zagotavljanje načela kontradiktornosti - pripravljalna vloga - odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke
Sodišče prve stopnje bi moralo pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda tega roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih o osebni vročitvi.
ZIZ člen 29, 29/2, 29/5. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12.
izvršilni stroški - elektronska vloga
Upnik se utemeljeno sklicuje na Uporabniška navodila za elektronsko vlaganje elektronskih vlog in drugih pisanj preko portala e-sodstvo, podportala e-izvršbe za registrirane in kvalificirane uporabnike Vrhovnega sodišča RS, v zadnjem besedilu z dne 14. 2. 2017. Ti v koraku 5.1.7. Stroški upnika določajo za primer, kolikor stranka vlaga predlog za izvršbo kot pooblaščenec stranke (odvetnik) in zahteva povračilo odvetniških stroškov ter označi kvadratek pri rubriki ″zahtevam vračilo odvetniških stroškov″, da bodo odvetniški stroški (nagrada) priznani v višini, kot jih predpisuje OT.
spremenjene okoliščine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Sodišče prve stopnje pravilno po izpeljanem dokaznem postopku ni ugotovilo spremenjenih okoliščin. Trditev tožnice, da se njene premoženjske razmere niso izboljšale na odločitev v tej pravdni zadevi ne more vplivati, pravno relevantno bi bilo le, če bi se premoženjske razmere tožnice poslabšale.
popravni sklep - sodba s skrajšano obrazložitvijo - poprava napak v izreku sodbe - pobotni ugovor
Po določbi 328. člena ZPP lahko sodnik kadarkoli popravi očitne pisne pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da do poprave očitne napake ne bi smelo priti, ker je tako odločitev (kot je bila pred popravo sodbe) sodišče sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - pobotni ugovor - meje pritožbenega preizkusa
Tožena stranka je tožbeni zahtevek prerekala v celoti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek delno utemeljen. Hkrati se je tožena stranka branila tudi s pobotnim ugovorom. Pobotna terjatev je zapadla pred vložitvijo tožbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pobotna terjatev obstoji in po pobotanju tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob takem izidu pravdnega postopka bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških taka, da bi tožeča stranka krila vse stroške tožene stranke, saj je s tožbenim zahtevkom propadla.
spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP) je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.
poroštvo - poroštvena zaveza - uporaba plačilne kartice - spor majhne vrednosti - solidarni porok in plačnik - oblika poroštvene izjave - pisna oblika
Konkludentna dejanja - prevzem kartice in uporaba le-te s strani toženke ter seznanitev oziroma soglasje s splošnimi pogoji, ki vsebujejo določbe o poroštvu, za vzpostavitev poroštvene zaveze toženke ne zadoščajo, saj je le jasna oziroma izrecna pisna zaveza poroka tista, ki ustvarja učinke.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 39-5.
izvršilni stroški - neplačilo predujma za cenitev - ustavitev izvršbe - ponovni predlog za izvršbo - potrebnost izvršilnih stroškov
Če upnik v prejšnji zadevi I 495/2015 ni plačal predujma in na ta način povzročil ustavitev izvršbe na nepremičnino, na katero je v kratkem obdobju po ustavitvi ponovno predlagal izvršbo, lahko to vpliva na potrebnost novih stroškov, ne na pravnomočno priznane in nepoplačane stroške.
Upnik je moral pred vložitvijo predloga le preveriti ali še drži podatek o že znanem lastništvu nepremičnin dolžnice, glede na to, da je tri mesece po ustavitvi izvršbe na nepremičnino vložil nov predlog na isto nepremičnino. Šlo je zgolj za vpogled v javno elektronsko vodeno zemljiško knjigo, lastništvo nepremičnine po uradni dolžnosti ponovno preizkusi sodišče pred dovolitvijo izvršbe v skladu s prvim odstavkom 168. člena ZIZ. Za pribavo izpiska je potrebno najprej zaprosilo pristojnemu organu, ki vodi evidence in izda uradni izpisek. Tega upnik ni izkazal niti ni bil potreben.