Podatkov o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožena stranka ni predložila niti ni v ničemer zadostila ostalim zahtevam iz prve alineje pozivnega sklepa. Prav tako ni pojasnila, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker torej predloga ni dopolnila v skladu s pozivnim sklepom, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbeni postopek zavrglo.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - pobotni ugovor - meje pritožbenega preizkusa
Tožena stranka je tožbeni zahtevek prerekala v celoti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek delno utemeljen. Hkrati se je tožena stranka branila tudi s pobotnim ugovorom. Pobotna terjatev je zapadla pred vložitvijo tožbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pobotna terjatev obstoji in po pobotanju tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob takem izidu pravdnega postopka bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških taka, da bi tožeča stranka krila vse stroške tožene stranke, saj je s tožbenim zahtevkom propadla.
spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP) je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020367
KZ-1 člen 74, 257, 261. ZKP člen 285č.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - jemanje podkupnine - priznanje krivde - narok za izrek kazenske sankcije - odvzem protipravne premoženjske koristi - izvajanje dokazov - obrazložitev sodne odločbe
Sodišče prve stopnje višine premoženjske koristi in prejemnika le-te na naroku za izrek kazenske sankcije ni ugotavljalo, saj glede slednjega ni izvedlo nobenega dokaza. V razlogih sodbe je navedlo, da je obtoženec premoženjsko korist v znesku 7.812,00 EUR pridobil protipravno, saj mu ta po zakonu ni pripadala, zaradi česar mu jo je tudi odvzelo, zavrnilo pa je zatrjevanje obrambe, da naj bi ta znesek ustrezal kupnini, prejeti od prodaje knjige. Pri tem pa iz obrazložitve ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje celoten znesek protipravne premoženjske koristi odvzelo obtožencu kljub temu, da je bil znesek 7.812,00 EUR nakazan družbi X. d.o.o., katere eden od obeh družbenikov je bil obtoženec. Gre za odločilno okoliščino, kdo je protipravno premoženjsko korist prejel - torej obtoženec ali družba X. d.o.o. (glede na ločenost premoženja obtoženca in gospodarske družbe, katere družbenik je obtoženec) in tudi koliko je le-ta znašala. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev bi sodišče prve stopnje šele lahko odločilo, komu, v kakšnem obsegu in na kakšen način je potrebno protipravno premoženjsko korist tudi vzeti glede na to, da ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, izhaja iz načela, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
ZD člen 131, 131/1, 214, 214/2, 214/2-3. ZPP-UPB3 člen 196, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 211, 212, 215.
prirejenost upravnega in pravdnega postopka - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - začasni skrbnik zapuščine - enotno sosporništvo
Pritožba CSD P. je utemeljena iz razloga prirejenosti upravnega postopka in nepravdnega sodnega postopka ter ustavnega načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče zato ne more postavljati nalog upravnim organom. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je CSD P. brez privolitve postavilo za skrbnika za posebni primer, četudi je menilo, da CSD ni izpolnil svoje dolžnosti iz 211. člena ZZZDR. Prav tako ni bilo podlage za naložitev skrbništva po drugem odstavku 131. člena ZD, kar je pravica CSD, ne dolžnost. Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi moralo ugoditi.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nemožnost unovčitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Samo z zatrjevanimi likvidnostnimi težavami, brez pravočasnih in izkazanih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožeča stranka s predlogom za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017063
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9. KZ-1 člen 75, 75/5.
identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - solidarna obveznost
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je s spremembo dejanskega opisa dejanja izvršitvena ravnanja pripisalo obema obtožencema, spremenilo njihovo vsebino predvsem v škodo obtoženega B. B., saj je, v primerjavi z očitki obtožnice, njegovo vlogo pri storitvi kaznivega dejanja opredelilo kot bistveno bolj intenzivno. Posledično pa ni mogoče sprejeti zaključkov prvostopenjskega sodišča, da je takšna sprememba dopustna.
Peti odstavek 75. člena KZ-1 (tudi) v primeru, ko se premoženjska korist odvzame več obtožencem (ali drugim osebam) na način, da so dolžni plačati denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, izključuje nerazdelno (solidarno) naložitev v plačilo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/2. ZPP člen 343, 343/2, 366. ZD člen 163.
pritožba zoper sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - poprava očitnih napak
Pritožnik je izpodbijal ugotovljeno višino zapuščine, od katere je bila odmerjena višina sodne takse za sklep o dedovanju. Posledično je ugovarjal izdanemu plačilnemu nalogu, češ da je višina določenih taks odmerjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno najprej obravnavalo tisti del vloge, ki se nanaša na izpodbijanje plačilnega naloga in postopka s pritožbo zoper sklep o dedovanju še ni opravilo.
litispendenca v izvršilnem postopku - stroški predloga za izvršbo - potrebni stroški - naeminem laedere
Pogoj za litispendenco v izvršilnem postopku ni samo, da gre za postopka med istima strankama, za izterjavo istih terjatev, pogoj je tudi, da sta oziroma so v obeh postopkih ista izvršilna sredstva. V citiranih postopkih sta izvršilni sredstvi različni.
Nihče ne sme drugemu povzročati neutemeljene škode (načelo neminen laedere). Upnik je sicer upravičen do izdaje sklepa o izvršbi v tej zadevi, ni pa upravičen do plačila tako nastalih stroškov. Stroški predloga za izvršbo v tej zadevi torej niso potrebni stroški.
ZPP člen 454, 454/1, 457, 457/3. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - upravnik - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja ter druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, ki nastanejo potem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice. Dejstvo, da je bila tožnica preko nepremičninskega posrednika obveščena o spremembi lastninske pravice na etažnem stanovanju, pomeni, da bivša etažna lastnica odgovarja za stroške, nastale do obvestila upravniku.
ZPP-UPB3 člen 105, 105/3, 105b, 105b/2, 108, 108/1, 108/4, 108/6.
nepodpisana tožba - zavrženje nedopolnjene tožbe
Sodišče prve stopnje je nepodpisano tožbo, ki je tožnik kljub pozivu na dopolnitev in opozorilu na posledice, če tega ne bo storil (prvi in šesti odstavek 108. člena ZPP), po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo. Po določbi tretjega odstavka 105. člena ZPP vložnik vlogo mora lastnoročno podpisati. Odtis kazalca namesto podpisa je dovoljen, če vložnik ne zna ali se ne more podpisati. Pri tožniku nesporno ne gre za takšne ovire.
postopek za določitev najemnika stanovanja - prekinitev postopka - pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe - čas odločanja sodišča
Pritožbeni interes, ki je predpostavka za dovoljenost pritožbe, mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi pritožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Če pritožnik sodne takse kljub temu ne plača, se šteje njegova pritožba za umaknjeno.
ZST-1 tarifna številka 1121, 3009. ZST-1 člen 18, 18/1.
odmera sodne takse za pritožbo - odločba o stroških postopka v sodbi
Takso po tarif. št. 3009 je namreč treba plačati za postopek o pritožbi, vloženi samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče izdalo v odločbi o glavni stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo iz procesnih razlogov, pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na svoje finančne zmožnosti, niti na to, da je (po njenih pritožbenih trditvah) postopek za taksno oprostitev vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben upravnemu postopku, zaradi česar naj bi bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati določila ZPP o postopanju po uradni dolžnosti.
OZ člen 336, 336/1, 346, 356, 356/1. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 7, 7/1, 7/4, 21, 21/2, 38c, 38c/1, 38c/2, 38c/5, 280, 280/1, 292, 292/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 27, 28, 29.
dokončni obračun izvršitelja - izvršilni naslov - splošni petletni zastaralni rok - desetletni zastaralni rok - pravna praznina - argument teleološke redukcije - zakonska analogija
Za terjatev izvršitelja, ki izhaja iz dokončnega obračuna, ni posebej predpisan daljši zastaralni rok, zato se na prvi pogled nakazuje uporaba določila glede splošnega zastaralnega roka. Vendar navedeno splošno določilo le navidezno ureja časovno komponento zastaranja navedene terjatve izvršitelja, saj zaradi svoje posebne narave ne spada med običajne terjatve, za katere je utemeljen splošni zastaralni rok. Terjatev izvršitelja, zajeta v dokončnem obračunu, ki je izvršilni naslov, je v bistvenem podobna judikatnim terjatvam. Obstoječo pravno praznino je sodišče druge stopnje zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo ob hkratnem sklepanju po podobnem glede že predpisane izjeme daljšega desetletnega zastaralnega roka, ki jo je zakonodajalec opredelil za judikatne terjatve. Sodišče druge stopnje pri svojem utemeljevanju odločitve sledi razlogom Vrhovnega sodišča, s katerimi je utemeljilo uporabo daljšega desetletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 356. člena OZ za terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je poškodbo pri delu kot vzrok bolniškega staleža mogoče opredeliti le pod pogojem, da je začasna nezmožnost za delo neposredna posledica poškodbe. Bolezenska stanja, ki niso povezana s poškodbo, so lahko le bolezen. Celo poškodbe, do katere je prišlo med opravljanjem dela, ki je le povod oziroma t. i. sprožilni moment za bolezensko stanje, ni mogoče pravno kvalificirati kot poškodbe pri delu, temveč je vzrok za začasno nezmožnost za delo lahko le bolezen.
Glede na ugotovljeno dejansko zdravstveno stanje o obstoju preostale delovne zmožnosti za polovični delovni čas se tožnici na temelju 69. člena v zvezi z 82. členom ZPIZ-2 zakonito prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, z vsemi stvarnimi omejitvami, ugotovljenimi v predsodnem in sodnem postopku. Pravica je zakonito priznana od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe, t.j. od 1. 9. 2015 dalje.
Iz strokovno prepričljivega mnenja sodne izvedenke ne izhaja, da bi pri tožniku prišlo do izgube delazmožnosti, temveč je še vedno pri njem podana zmanjšana delovna zmožnost za njegov poklic za manj kot 50 %. Glede na navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča pri tožniku ni podana I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za delo kot podlaga za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 232.
začasna nezmožnost za delo
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je izvedenca še zaslišalo, imelo dovolj podlage za zaključek, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi bolezni s skrajšanim delovnim časom, pri čemer je pravilno upoštevalo pomembno dejstvo, da ima tožnica že priznano pravico do premestitve na drugem delovnem mestu, to je na delovnem mestu z omejitvami. To pa pomeni, da je bila tožnica tudi v spornem obdobju začasno nezmožna za delo s skrajšanim delovnim časom z omejitvami, kot so bile ugotovljene v invalidskem postopku.