spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP) je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga med postopkom ugotovi sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 39-5.
izvršilni stroški - neplačilo predujma za cenitev - ustavitev izvršbe - ponovni predlog za izvršbo - potrebnost izvršilnih stroškov
Če upnik v prejšnji zadevi I 495/2015 ni plačal predujma in na ta način povzročil ustavitev izvršbe na nepremičnino, na katero je v kratkem obdobju po ustavitvi ponovno predlagal izvršbo, lahko to vpliva na potrebnost novih stroškov, ne na pravnomočno priznane in nepoplačane stroške.
Upnik je moral pred vložitvijo predloga le preveriti ali še drži podatek o že znanem lastništvu nepremičnin dolžnice, glede na to, da je tri mesece po ustavitvi izvršbe na nepremičnino vložil nov predlog na isto nepremičnino. Šlo je zgolj za vpogled v javno elektronsko vodeno zemljiško knjigo, lastništvo nepremičnine po uradni dolžnosti ponovno preizkusi sodišče pred dovolitvijo izvršbe v skladu s prvim odstavkom 168. člena ZIZ. Za pribavo izpiska je potrebno najprej zaprosilo pristojnemu organu, ki vodi evidence in izda uradni izpisek. Tega upnik ni izkazal niti ni bil potreben.
Podatkov o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožena stranka ni predložila niti ni v ničemer zadostila ostalim zahtevam iz prve alineje pozivnega sklepa. Prav tako ni pojasnila, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker torej predloga ni dopolnila v skladu s pozivnim sklepom, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbeni postopek zavrglo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/2. ZPP člen 343, 343/2, 366. ZD člen 163.
pritožba zoper sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - poprava očitnih napak
Pritožnik je izpodbijal ugotovljeno višino zapuščine, od katere je bila odmerjena višina sodne takse za sklep o dedovanju. Posledično je ugovarjal izdanemu plačilnemu nalogu, češ da je višina določenih taks odmerjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno najprej obravnavalo tisti del vloge, ki se nanaša na izpodbijanje plačilnega naloga in postopka s pritožbo zoper sklep o dedovanju še ni opravilo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nemožnost unovčitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Samo z zatrjevanimi likvidnostnimi težavami, brez pravočasnih in izkazanih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožeča stranka s predlogom za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna.
litispendenca v izvršilnem postopku - stroški predloga za izvršbo - potrebni stroški - naeminem laedere
Pogoj za litispendenco v izvršilnem postopku ni samo, da gre za postopka med istima strankama, za izterjavo istih terjatev, pogoj je tudi, da sta oziroma so v obeh postopkih ista izvršilna sredstva. V citiranih postopkih sta izvršilni sredstvi različni.
Nihče ne sme drugemu povzročati neutemeljene škode (načelo neminen laedere). Upnik je sicer upravičen do izdaje sklepa o izvršbi v tej zadevi, ni pa upravičen do plačila tako nastalih stroškov. Stroški predloga za izvršbo v tej zadevi torej niso potrebni stroški.
ZPP člen 454, 454/1, 457, 457/3. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - upravnik - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja ter druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, ki nastanejo potem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice. Dejstvo, da je bila tožnica preko nepremičninskega posrednika obveščena o spremembi lastninske pravice na etažnem stanovanju, pomeni, da bivša etažna lastnica odgovarja za stroške, nastale do obvestila upravniku.
ZPP-UPB3 člen 105, 105/3, 105b, 105b/2, 108, 108/1, 108/4, 108/6.
nepodpisana tožba - zavrženje nedopolnjene tožbe
Sodišče prve stopnje je nepodpisano tožbo, ki je tožnik kljub pozivu na dopolnitev in opozorilu na posledice, če tega ne bo storil (prvi in šesti odstavek 108. člena ZPP), po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo. Po določbi tretjega odstavka 105. člena ZPP vložnik vlogo mora lastnoročno podpisati. Odtis kazalca namesto podpisa je dovoljen, če vložnik ne zna ali se ne more podpisati. Pri tožniku nesporno ne gre za takšne ovire.
OZ člen 336, 336/1, 346, 356, 356/1. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 7, 7/1, 7/4, 21, 21/2, 38c, 38c/1, 38c/2, 38c/5, 280, 280/1, 292, 292/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 27, 28, 29.
dokončni obračun izvršitelja - izvršilni naslov - splošni petletni zastaralni rok - desetletni zastaralni rok - pravna praznina - argument teleološke redukcije - zakonska analogija
Za terjatev izvršitelja, ki izhaja iz dokončnega obračuna, ni posebej predpisan daljši zastaralni rok, zato se na prvi pogled nakazuje uporaba določila glede splošnega zastaralnega roka. Vendar navedeno splošno določilo le navidezno ureja časovno komponento zastaranja navedene terjatve izvršitelja, saj zaradi svoje posebne narave ne spada med običajne terjatve, za katere je utemeljen splošni zastaralni rok. Terjatev izvršitelja, zajeta v dokončnem obračunu, ki je izvršilni naslov, je v bistvenem podobna judikatnim terjatvam. Obstoječo pravno praznino je sodišče druge stopnje zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo ob hkratnem sklepanju po podobnem glede že predpisane izjeme daljšega desetletnega zastaralnega roka, ki jo je zakonodajalec opredelil za judikatne terjatve. Sodišče druge stopnje pri svojem utemeljevanju odločitve sledi razlogom Vrhovnega sodišča, s katerimi je utemeljilo uporabo daljšega desetletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 356. člena OZ za terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu.
postopek za določitev najemnika stanovanja - prekinitev postopka - pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe - čas odločanja sodišča
Pritožbeni interes, ki je predpostavka za dovoljenost pritožbe, mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
ZD člen 131, 131/1, 214, 214/2, 214/2-3. ZPP-UPB3 člen 196, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 211, 212, 215.
prirejenost upravnega in pravdnega postopka - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - začasni skrbnik zapuščine - enotno sosporništvo
Pritožba CSD P. je utemeljena iz razloga prirejenosti upravnega postopka in nepravdnega sodnega postopka ter ustavnega načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče zato ne more postavljati nalog upravnim organom. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je CSD P. brez privolitve postavilo za skrbnika za posebni primer, četudi je menilo, da CSD ni izpolnil svoje dolžnosti iz 211. člena ZZZDR. Prav tako ni bilo podlage za naložitev skrbništva po drugem odstavku 131. člena ZD, kar je pravica CSD, ne dolžnost. Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi moralo ugoditi.
Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi pritožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Če pritožnik sodne takse kljub temu ne plača, se šteje njegova pritožba za umaknjeno.
ZST-1 tarifna številka 1121, 3009. ZST-1 člen 18, 18/1.
odmera sodne takse za pritožbo - odločba o stroških postopka v sodbi
Takso po tarif. št. 3009 je namreč treba plačati za postopek o pritožbi, vloženi samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče izdalo v odločbi o glavni stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo iz procesnih razlogov, pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na svoje finančne zmožnosti, niti na to, da je (po njenih pritožbenih trditvah) postopek za taksno oprostitev vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben upravnemu postopku, zaradi česar naj bi bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati določila ZPP o postopanju po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017063
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9. KZ-1 člen 75, 75/5.
identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - solidarna obveznost
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je s spremembo dejanskega opisa dejanja izvršitvena ravnanja pripisalo obema obtožencema, spremenilo njihovo vsebino predvsem v škodo obtoženega B. B., saj je, v primerjavi z očitki obtožnice, njegovo vlogo pri storitvi kaznivega dejanja opredelilo kot bistveno bolj intenzivno. Posledično pa ni mogoče sprejeti zaključkov prvostopenjskega sodišča, da je takšna sprememba dopustna.
Peti odstavek 75. člena KZ-1 (tudi) v primeru, ko se premoženjska korist odvzame več obtožencem (ali drugim osebam) na način, da so dolžni plačati denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, izključuje nerazdelno (solidarno) naložitev v plačilo.
Sodišče bi tako na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZIZ izvršbo lahko ustavilo le ob odločanju o (novem) upnikovem predlogu za odlog izvršbe (v kolikor bi slednji predlagal odlog izvršbe za več kot eno leto), ko pa je o takšnem predlogu že pravnomočno odločeno in se po poteku odloga izvršba nadaljuje, pa sodišče prve stopnje na tej podlagi nima več možnosti ustaviti izvršbe iz razloga prekoračenega enoletnega roka za odlog izvršbe.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 232.
začasna nezmožnost za delo
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je izvedenca še zaslišalo, imelo dovolj podlage za zaključek, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi bolezni s skrajšanim delovnim časom, pri čemer je pravilno upoštevalo pomembno dejstvo, da ima tožnica že priznano pravico do premestitve na drugem delovnem mestu, to je na delovnem mestu z omejitvami. To pa pomeni, da je bila tožnica tudi v spornem obdobju začasno nezmožna za delo s skrajšanim delovnim časom z omejitvami, kot so bile ugotovljene v invalidskem postopku.
Glede na ugotovljeno dejansko zdravstveno stanje o obstoju preostale delovne zmožnosti za polovični delovni čas se tožnici na temelju 69. člena v zvezi z 82. členom ZPIZ-2 zakonito prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, z vsemi stvarnimi omejitvami, ugotovljenimi v predsodnem in sodnem postopku. Pravica je zakonito priznana od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe, t.j. od 1. 9. 2015 dalje.
ZPIZ-1 člen 13, 15, 15/2, 36, 36/1, 191, 191/1, 203, 398.. ZPIZ člen 8, 12, 202, 202/2.
starostna pokojnina - pokojninska doba - starost - družbenik - plačilo prispevkov - samozaposlena oseba
Status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pravno urejen status osebe, v katerega je mogoče posegati le ob izpolnitvi zakonskih pogojev, in uživa varstvo pravnomočnosti v smislu 158. člena Ustave RS. Zavarovanec, ki je torej že pravnomočno vključen v zavarovanje kot družbenik in poslovodja zasebne družbe po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 oziroma 12. členu ZPIZ ob upokojitvi zavarovalne podlage ne more spreminjati v zavarovanje na temelju delovnega razmerja, torej 13. členu ZPIZ-1 oziroma 8. členu ZPIZ.
Ker je bila tožnica v spornem obdobju zavarovana kot družbenik in poslovodna oseba zasebne gospodarske družbe, bi bilo to obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo mogoče šteti le, če bi bilo dokazano plačilo prispevkov.