Pravnomočnega sklepa o položitvi sodnega depozita ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo. Za ponovitev navedenega stališča v isti zadevi pritožnica nima pravno varovanega interesa. Sodišče zato tudi ni več dolžno obravnavati vlog, ki se po vsebini ne bodo bistveno razlikovale od že obravnavanih.
Iz strokovno prepričljivega mnenja sodne izvedenke ne izhaja, da bi pri tožniku prišlo do izgube delazmožnosti, temveč je še vedno pri njem podana zmanjšana delovna zmožnost za njegov poklic za manj kot 50 %. Glede na navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča pri tožniku ni podana I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za delo kot podlaga za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence, ki ima značaj javne listine. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz matične evidence štejejo za resnična, lahko pa se dokazuje drugače. Dokazno breme je na zavarovancu oziroma tistemu, ki zatrjuje nepravilnost podatkov. Nepravilnost vpisanih podatkov o plači se lahko dokazuje z listinskimi dokazi, na primer plačnimi listami. Analitična primerjava zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence se lahko opravi tudi s sodnim izvedenstvom.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 133.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.
zdravljenje v tujini - Republika Hrvaška - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - evropska kartica zdravstvenega zavarovanja
Upoštevaje mednarodne predpise je potrebno oba zavarovanca v enakih okoliščinah enako obravnavati. Enako kot to velja za hrvaškega zavarovanca (torej da sam plača participacijo), velja tudi za tožnico. Pri tem za samo odločitev ni odločilno dejstvo, zakaj je tožnica potovala na Hrvaško, niti ni odločilno njeno socialno stanje oziroma kot to sama navaja v pritožbi, da ima nizko pokojnino.
Ker je tožnica v spornem obdobju (začetek leta 2013) uveljavljala fizioterapijo pri zasebni fizioterapevtki, brez koncesije, je dolžna stroške, ki so ji s tem v zvezi nastali, nositi sama.
Na strani umrlega zavarovanca tako ni izpolnjen dejanski stan iz 52. v zvezi z 42. in 41. členom ZPIZ-2. Četudi je tožnica ob smrti moža v letu 2017 dopolnila 61 let starosti, ji pravice do vdovske pokojnine ni mogoče priznati, ker niso izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz 1. odst. 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je poškodbo pri delu kot vzrok bolniškega staleža mogoče opredeliti le pod pogojem, da je začasna nezmožnost za delo neposredna posledica poškodbe. Bolezenska stanja, ki niso povezana s poškodbo, so lahko le bolezen. Celo poškodbe, do katere je prišlo med opravljanjem dela, ki je le povod oziroma t. i. sprožilni moment za bolezensko stanje, ni mogoče pravno kvalificirati kot poškodbe pri delu, temveč je vzrok za začasno nezmožnost za delo lahko le bolezen.
plačilo prispevkov za socialno varnost - delo s krajšim delovnim časom - starševsko varstvo - samostojni podjetnik
V obravnavani zadevi je tožnica redno zaposlena. Na podlagi ZSDP-1 je uveljavila pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Ob uveljavitvi navedene pravice je imela registrirano dejavnost s. p. Ta je bila registrirana tudi v času od 1. 11. 2015 do 31. 12. 2015, ko jo je tožnica po lastni izpovedi odjavila v izogib nevšečnostim z delodajalcem. Hkrati je izpovedala, da je dejavnost s. p. opravljala zato, da je kompenzirala nižji dohodek iz delovnega razmerja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega. V takšnih okoliščinah konkretnega primera ni dejanske podlage za kritje prispevkov za socialno varnost za krajši delovni čas od polnega iz proračunskih sredstev.
Po 1. odst. 101. člena ZPIZ-2 je uživalcu pokojnine nujna pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Takšno dejansko stanje pa v tožničinem primeru do dokončnosti odločb iz predsodnega upravnega postopka zagotovo ni bilo podano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00015100
ZPP člen 216.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - sporna višina terjatve - trditveno in dokazno breme - način izračuna plačil - prosti preudarek - spor majhne vrednosti
Uporaba 216. člena ZPP v sporu med upravnikom in etažnim lastnikom ne pride v poštev. Obveznost plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja mora temeljiti na jasnem, matematično preverljivem izračunu, v katerem ključ delitve stroškov ne sme biti neznanka. Ker je v sporu breme trditev in dokazov v zvezi z višino stroškov na upravniku večstanovanjske stavbe, njega bremeni okoliščina, da pravilnosti izračuna terjatve ni mogoče preveriti.
V socialnih sporih je pravilo, da sodišče o zadevi meritorno odloči in le izjemoma, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni v 82. členu ZDSS-1, zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje.
V primeru, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti po prvem odstavku 378. člena OZ dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. V primeru, če bi tožena stranka izdala pravilno odločbo, bi morala tožniku upoštevaje terminski plan dodatek izplačati že s 15. 10. 2015. Ker je odločitev sodišča v bistvu nadomestila nepravilno in nezakonito odločbo tožene stranke, to posledično pomeni, da je tožena stranka z izplačilom spornega zneska v zamudi že vse od 15. 10. 2015 dalje.
Določbe 39. in 42. člena ZPIZ-1 je potrebno razlagati tako, da se sicer v pokojninsko osnovo vštevajo poleg plače tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje.
Pravna podlaga za odločitev v sporni zadevi je podana v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Ta v tretjem odstavku 45. člena določa, da se ostali materialni stroški vrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Glede na citirano določbo je višina materialnih stroškov navzgor omejena, in sicer se materialni stroški lahko vrednotijo največ do 15 % in ne morejo biti priznani v višjem odstotku. Nasprotno pa se glede na citirano določbo materialni stroški lahko vrednotijo v nižjem odstotku. Ta nižji odstotek pa ni določen, kar pomeni, da tudi ni določena minimalna višina materialnih stroškov, ki se lahko priznajo.
Sodišče bi tako na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZIZ izvršbo lahko ustavilo le ob odločanju o (novem) upnikovem predlogu za odlog izvršbe (v kolikor bi slednji predlagal odlog izvršbe za več kot eno leto), ko pa je o takšnem predlogu že pravnomočno odločeno in se po poteku odloga izvršba nadaljuje, pa sodišče prve stopnje na tej podlagi nima več možnosti ustaviti izvršbe iz razloga prekoračenega enoletnega roka za odlog izvršbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00015362
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - aretacija - padec
Stranski intervenient je v razgovoru privolil, da bo tožniku pokazal, kam je skril orožje v gozdu, kamor sta skupaj odšla. Pištolo je skril v zapuščeni hiši. Po poti (po gozdni poti ali po travniku) je tožnik stopil v jarek in si poškodoval koleno. Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo, pri čemer so policisti dolžni ravnati smotrno in niso dolžni izpostavljati svojega zdravja in življenja ter zdravja drugih ljudi v vsakem primeru, v konkretnem primeru pa je šlo za običajno hojo po gozdni poti ali po gozdu skupaj s stranskim intervenientom. Nevarne okoliščine niso bile več podane, stranski intervenient je bil umirjen, ob prijetju je bil vklenjen in varnostno pregledan in brez orožja in ni mogel ogrožati tožnika, niti sebe.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti - protipravnost dejanja
Smiselno zatrjevanje obtoženca, da oškodovanki ni mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, je neutemeljeno. Otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata biti podana komulativno. Že sam zakonodajalec je v prvem odstavku 173. člena KZ-1 predpisal starostno mejo pod katero otroku ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti razen, če je bilo dejanje storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti, ko dejanje ni protipravno. Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da oškodovanka ni bila z obtožencem primerljive starosti in očitana dejanja tudi niso ustrezala stopnji njene duševne in telesne zrelosti (bila je otrok v pravnem in dejanskem pomenu besede), kar je v izpodbijani sodbi podrobno in prepričljivo obrazloženo, privolitev oškodovanke v spolna dejanja, niti njena pobuda za to, ne more razbremeniti (ekskulpirati) obtoženca. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oz. varovanja njegovih koristi ne priznava privolitvene sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne prizna kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015418
ZPP člen 3, 3/3, 154, 212, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6, 286a, 302. ZASP člen 4, 4/2, 30, 30/1, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157/2, 157a, 157a/1, 157e, 157f. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
umik dokaznega predloga - dokazni predlog nasprotne stranke - prekluzija - pogoj nekrivde - kolektivna organizacija - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - fonogram - uporaba fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - poplačilna pravica - skupni sporazum - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - davek na dodano vrednost (DDV) - stroški postopka- uspeh v postopku - izvršilni stroški
Stranka lahko kadarkoli umakne dokazni predlog, saj glede tega ZPP nima nobenih omejitev. Enak dokazni predlog lahko poda nasprotna stranka, vendar mora upoštevati pravila 286. člena ZPP o pravočasnem in pravilnem (substanciranem) predlaganju dokazov, vključno s pogojem nekrivde. ZPP instituta "povzemanja" dokaznih predlogov, ko ena stranka umakne dokazni predlog, druga stranka pa nato sama predlaga izvedbo istega dokaza, ne pozna. Zato je takšno procesno postopanje podvrženo presoji po merilih nekrivde.
V predmetni zadevi je tožnik v umiku navedel, da mu je tožena stranka plačala obveznost 5. 12. 2017 oziroma 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 23. 3. 2018. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik tožbo umaknil takoj po delnem plačilu vtoževane terjatve v smislu določil 158. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nadomestilo plače - reparacija - nova zaposlitev
Tožniku, ki se je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu, ni dopustno priznati razlike v plači med plačo pri novem delodajalcu in plačo pri toženi stranki.