Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni.
Uredba o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil člen 4, 4/2, 9, 9/1. ZDDV-1 člen 11. ZGD-1 člen 6.
prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev motornih vozil - vpis v register - presoja po predpisih Republike Slovenije
V obravnavani zadevi gre za vprašanje, ali je predpogoj za izvajanje dejavnosti pridobivanja motornih vozil na ozemlju RS za potrebe okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil iz drugih držav članic, obvezen vpis v register v smislu določbe šestega odstavka 6. člena ZGD oziroma ali je v obravnavanem primeru treba presojati pojem opravljanje svoje dejavnosti v smislu druge alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil.
Kot pridobitelj motornih vozil se v skladu z navedeno Uredbo lahko prijavi le oseba, ki v skladu s predpisi v RS kot dejavnost izvaja dejavnost trgovine z motornimi vozili, kar pomeni, da sklicevanje tožnika na uvoz iz tretjih držav, ni relevanten. Ker tožnik ni pridobitelj motornih vozil v RS v smislu zgoraj anvedene Uredbe, je potrebno izvajanje dejavnosti presojati po predpisih RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1.
ZTro člen 54, 54/18. ZUP člen 146. ZDavP-2 člen 140.
trošarina - doplačilo trošarine - poslovna uporaba električne energije - neposlovna uporaba električne energije - pripombe na zapisnik - upoštevanje pripomb na zapisnik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno, ali je tožnik končnim odjemalcem električne energije, in sicer državnim organom, organom lokalnih skupnosti in drugim subjektom javnega prava, pravilno obračunaval trošarino v višini, ki je določena za poslovno uporabo. Tožnik se je v pripombah na zapisnik skliceval na devetnajsti odstavek 54. člena ZTro in s tem uveljavljal, da gre v konkretnem primeru pri obravnavanih subjektih tudi za poslovno rabo. Z neobravnavanjem navedenih pripomb pa carinski organ tožniku ni dal možnosti, da dokazuje, da gre v konkretnem primeru tudi za poslovno rabo. V skladu z drugim odstavkom 146. člena ZUP, ki se uporablja subsidiarno, ima stranka vse do izdaje odločbe pravico pojasnjevati svoje trditve, to lahko stori tudi po obravnavi, če pripombe niso dane z namenom zavlačevanja in pri tem opraviči, zakaj tega ni storila na obravnavi. Dolžnost organa je, da v postopku spoštuje temeljna načela upravnega postopka. Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku danega roka, vendar še pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato bi bila dolžnost carinskega organa, da bi v skladu s temeljnim načelom materialne resnice upošteval tožnikove pripombe in se do njih opredelil.
V konkretnem primeru ni obrazloženo, zakaj tožnik ni nedvoumno dokazal, da gre za blago po poreklu iz Kraljevine Kambodže, kot izhaja iz predložene listine „Ceritifikata of origin“, čeprav za slednjo iz ugotovitev prvostopenjskega organa ne izhaja dvom v njeno pristnost. Izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ne izhajajo razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da tožnik ni izpolnil pogoja iz c) točke 47. člena Izvedbene uredbe, torej pogoja, da ni nedvoumno dokazal, da je blago, na katero se zadeva nanaša, po poreklu iz Kambodže, ter razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v konkretni zadevi za blago s poreklom iz Vietnama.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Izjava dobavitelja ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu s 3. členom Uredbe 1207/2001 in je brez naslovnika, zato je bil tožnik utemeljeno pozvan k predložitvi originalne izjave, izdane s strani izvoznika s sedežem v drugi državi članici. Da bi se lahko preverila tudi verodostojnost njegove izjave je bil tožnik utemeljeno pozvan tudi za informativno potrdilo INF 4. Izjava ni izdana v skladu s členom 3 Uredbe 1207/2001, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Ker predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU o poreklu blaga, je zaključek tožene stranke pravilen.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Izjava dobavitelja, ki jo je tožnik priložil k vlogi za izdajo naknadnega dokazila o poreklu blaga ni bila ustrezna, ni bila dana v originalu, marveč le v računalniškemu izpisu, brez podpisa. Zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 je organ prve stopnje od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo drugih listin. Predložene listine, ki jih je tožnik priložil, pa ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU o poreklu blaga.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2011 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Tožnik je v svojem imenu in za račun družbe A. d.o.o. vložil carinsko deklaracijo za deklarirano blago – rabljeno osebno vozilo. Po odobritvi prepustitve blaga pa je pri carinskem uradu vložil zahtevo za naknadno izdajo dokazila o poreklu blaga. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel pooblastilo, da je v konkretni zadevi od tožnika zahteval dodatne listine. Dolgoročna izjava dobavitelja, ki jo je priložil tožnik k vlogi za izdajo predmetnega potrdila ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu z opombami, navedenimi v Prilogi II Uredbe 1207/2001. Prvostopenjski organ je zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Priložena izjava ni ustrezna, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Prav tako iz omenjene izjave izhaja, da velja za novo vozilo v času dobave. Zato je pravilen zaključek, da predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila Skupnosti o poreklu blaga.
Uredba Seta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga - EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga je prvostopenjski organ od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Dostavljena izjava proizvajalca ne zagotavlja vseh podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU in ni izdana v skladu z določili člena 3 Uredbe 1207/2001, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drugi trgovinski dokument, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati. Ker tožnik ni predložil listin, s katerimi bi dokazal, da ima predmetno vozilo, ki je rabljeno in večkrat preprodano, status skupnostnega blaga, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega organa, da tožnikov zahtevek zakonsko ni utemeljen.
ZTro člen 54. Pravilnik o načinu vračila trošarine za komercialni namen člen 6.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - materialni prekluzivni rok - vložitev zahtevka
V skladu z drugim odstavkom 6. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za komercialni namen lahko upravičenec vloži zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Rok, določen v 6. členu Pravilnika je prekluzivne narave in stranka po preteku tega roka izgubi pravico. Materialnih rokov pa ni možno podaljševati. Ker gre za materialni prekluzivni rok tudi ni pomembno ali se rok izteče na dan, ko organi ne delajo sam ZTro pa drugačnega določila nima. Kolikor bi bil tožnikov zahtevek poslan s priporočeno pošiljko, bi bil vložen pravočasno. Izjema, ki velja za vloge poslane s priporočeno pošiljko po pošti, ne velja tudi za vloge poslane po pošti z navadno pošiljko. Na podlagi 6. člena Pravilnika mora upravičenec vložiti zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Predmetna vloga tožnika je bila vložena prepozno in jo je upravni organ v postopku predhodnega preizkusa tudi pravilno s sklepom zavrgel kot prepozno.
V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožeča stranka pravilno določena kot zavezanka za plačilo trošarine. Glede sporne pošiljke je bilo v postopku ugotovljeno, da ga je v Slovenijo nezakonito vnesla družba B. d.o.o., ki ni imela pravice prejemati trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine in tudi ni predložila dokazila, da je bila obravnavana pošiljka kupljena v RS s plačano trošarino. Ker zanjo ni plačala trošarine v skladu z 34. členom ZTro, jo je pridobila nezakonito. Kupec in dejanski prevzemnik blaga pa je bila tožeča stranka. Tožeča stranka je kupila in fizično prevzela nezakonito vneseno blago, zato je glede na določbe ZTro pravilno določena kot zavezanka za plačilo trošarine.
Tožnik je ob prejemu trošarinskih izdelkov na spremljajočih trošarinskih dokumentih potrdil prejem celotne v njem navedene količine. Tako ni ravnal v skladu z določbo 9. člena ZTro in tudi ni vodil evidenc v skladu z prvim odstavkom 22. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah. Na podlagi prvega odstavka 10. člena ZDavP-2 pa mora zavezanec organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke. Da je potrebno predpisan postopek s trošarinskimi izdelki v režimu odloga plačila trošarine dosledno in pravilno izpeljati, je treba izkazati tudi zato, da ne bi prišlo do izogibanja plačila trošarine. Če je prihajalo do napak v potrjevanju prejetih količin izdelkov zaradi logistike, ker se je blago sprejemalo v poslovalnici, trošarinski dokument pa so se potrjevali v upravi, je s tem tožnik sam prevzel riziko, če ni prispelo toliko blaga kot je bilo navedeno v trošarinskem dokumentu in dobavnici, kar je tožniku pravilno pojasnil tudi že pritožbeni organ.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti člen 246, 246/1.
Upravna organa pri uvrstitvi izdelkov v sporne tarifne oznake nista upoštevala dejstva, da so ti izdelki (samolepilni bombažni trak) vpisani v register medicinskih pripomočkov.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 203.
plačilo uvoznih dajatev - zunanji tranzitni postopek - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora
Iz 203. člena CZS izhaja, da carinski dolg pri uvozu nastane z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora. Po 4. alineji tretjega odstavka 203. člena CZS pa je dolžnik med drugim po potrebi oseba, ki mora izpolniti obveznosti, izhajajoče iz zadrževanja blaga v začasni hrambi ali uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo dano to blago.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78, 220, 220/1, 220/2, 220/2-b.
odmera uvoznih dajatev - naknadno preverjanje carinske deklaracije - potrdilo o poreklu obrazec A - preferencialni status koles
V konkretnem primeru je bilo opravljeno naknadno preverjanje deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga v prost promet. Po sodni praksi SEU mora tisti, ki se sklicuje na dobrovernost dokazati, to kar je pomembno za uspeh svoje zadeve. Načeloma morajo carinski organi, da bi začeli naknadno izterjavo, dokazati, da je izdaja nepravilnih potrdil nastala zaradi napačnih dejstev, ki jih je navedel izvoznik. Če tega ni mogoče dokazati, pa mora dolžnik dokazati, da so navedena potrdila izdali carinski organi tretje države na podlagi navedbe pravilnih dejstev. Izdajo nepravilnih potrdil pa ni mogoče šteti za napako organov države izvoznice, če jih v zmoto zavedejo izvozniki. V tej zvezi iz ustaljene sodne prakse SEU izhaja, da le napake, ki jih je mogoče pripisati aktivnemu ravnanju pristojnih organov, upravičujejo, da se naknadna izterjava ne opravi.
V skladu z 2. točko tretjega odstavka 12. člena ZTro se oproščenemu uporabniku plačilo trošarine med drugim odpusti, če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro in so bili določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena ZTro. Za pridobitev dovoljenja za oproščenega uporabnika mora fizična ali pravna oseba izpolnjevati strogo določene pogoje (26. člen ZTro), v dovoljenju pa se med drugim navede tudi količina trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene. Sprememba količin trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka (peti odstavek 27. člena ZTro) oproščenega uporabnika. Tožnica bi zato v konkretni zadevi za preseženo količino trošarinskih izdelkov morala vložiti naknadni zahtevek po določbi petega odstavka 27. člena ZTro, česar pa ni storila.
ZTro člen 54. ZUP člen 10. Pravilnik o plačilu trošarine za energente, ki so jim dodana biogoriva člen 7.
trošarina - trošarinsko dovoljenje - certifikat kakovosti za biogorivo - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V skladu z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP) bi moral prvostopenjski organ v obravnavanem primeru glede na način uveljavljanja pravice po načelu vračila plačane trošarine ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za odločitev in v tem smislu opraviti skrbno presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odločiti, katera dejstva šteti za dokazana, ne pa se opreti zgolj in le na e-TD. Presoditi bi moral tudi vse predložene certifikate o kakovosti, jih primerjati z e-TD in prevoznimi listinami. Glede na navedeno je prvostopenjski organ s tem, ko je za odločitev upošteval le e-TD napačno uporabil materialno pravo, posledično pa je ostalo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
Ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. V konkretni zadevi tožnica ni postopala v skladu z navedenimi pravili, saj se ni ravnala v skladu z izdanim dovoljenjem, da bi lahko uspešno uveljavljala vračilo trošarine. Ista fizična ali pravna oseba pa ne more hkrati nabavljati iste trošarinske izdelke tudi izven režima odloga plačila trošarine.
Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78, 220, 221. ZDMV člen 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1.
naknadno preverjanje deklaracij - preverjanje po uradni dolžnosti - naknadni obračun dajatev - davek na motorna vozila - DDV
Če se pri ponovnem pregledu deklaracije izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
V zadevi je sporna (tudi) naložitev plačila dodatnih dajatev tožniku in sicer DMV in DDV. Glede na namen ZDMV, da se DMV plačuje od prometa motornih vozil, je po presoji sodišča v konkretni zadevi treba pri uvozu motornih vozil kot davčno osnovo za DMV upoštevati celotno vrednost vozila. Glede na to, da gre za uvoz motornih vozil, ki so imela neskupnostni status, je carinski organ ob upoštevanju carinske vrednosti teh motornih vozil pravilno določil tudi osnovo za obračun DDV v višini celotne vrednosti teh motornih vozil. V postopku je tožnik zahteval opustitev naknadne vknjižbe dajatev po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Ker ni mogoč zaključek, da v predmetni zadevi tožnik ni bil dobroveren iz razloga, ker je na carinski organ naslovil vprašanje in ker nato ni zahteval odgovora (ni urgiral) glede postavljenega vprašanja, bo moral organ prve stopnje ponovno presojati, ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka točke b) člena 220 CZS, da se tožniku ne opravi naknadna vknjižba dajatev.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti člen 216, 220.
carina - obračun carinskega dolga - poenostavljeni postopek potrjevanja porekla blaga - preferencialna carinska stopnja - aktivno oplemenitenje neskupnostnega blaga - postopek EX-IM - kompenzacijski uvoz - dobra vera
Tožeča stranka bi po objavi sodbe C-173/06, objavljene dne 22. 12. 2007, kot izkušen gospodarstvenik morala podvomiti v upravičenost kompenzacijskega uvoza brez plačila dajatev v skladu s členom 216 CZS. Sodišče se zato strinja s stališčem tožene stranke, da napaka carinskega urada, zaradi katere dajatve iz naslova upravičenosti izdaje potrdil o poreklu niso bile vknjižene, ni taka, da je tožeča stranka, če bi ravnala v dobri veri, ne bi mogla pravočasno odkriti.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - vodenje evidence
V konkretni zadevi je tožnik pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za vračilo trošarine na podlagi dvajsetega odstavka 54. člena ZTtro in bi za pridobitev navedene pravice moral izkazati, da izpolnjuje predpisane pogoje. Dokazno breme je na strani tožnika. Za uspešno uveljavitev zahteve za vračilo trošarine za pogonsko gorivo, porabljeno za komercialni namen, ki naj bi bilo iztočeno iz njegovega internega pretakališča, bi moral predložiti natančno evidenco količin goriva ter tudi dokazati, da je bilo plinsko olje uporabljeno v vozilu za komercialni namen.