Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 87, 201, 213. ZUP člen 49, 229.
odmera uvoznih dajatev - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranka carinskega postopka - deklarant
Stranka carinskega postopka je lahko le oseba, ki je na podlagi carinske odločbe dolžna plačati odmerjeno dajatev. V postopku pred izdajo odmerne carinske odločbe tožnik ni imel položaja stranke, niti stranskega udeleženca. Tožnik v danem primeru ne izkazuje pravovarstvenega interesa in si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja. Odmerna carinska odločba se namreč glasi na carinskega dolžnika (deklaranta) in ne tudi na tožnika kot solidarnega carinskega dolžnika.
CZS člen 30, 30/2, 30/2-b, 31. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 181a.
carina - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Objektivni razlogi, na katere se sklicuje carinski organ, ne morejo biti razlog, da organ ne opravi uskladitve uporabljenih cen zaradi drugačnih količin blaga. Takšno postopanje carinskega organa pa ni pravilno niti v primeru, ko je bilo v korist tožnika, kar izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS, X Ips 368/2012, izdanega v identični zadevi. V ponovnem postopku bo moral carinski organ ponovno presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za vrednotenje deklariranega blaga po točki b) drugega odstavka 30. člena CZS. Pri tem so mu lahko v pomoč tudi deklaracije drugih članic Evropske unije, saj lahko carinski organ ob pomanjkanju drugih relevantnih listinskih podatkov kot relevantne upošteva deklaracije drugih držav članic EU. Če pa bo ugotovil, da vrednotenje deklariranega blaga na tej podlagi sploh ni mogoče, je treba upoštevati določbo prvega odstavka 30. člena CZS, ki zahteva, da se tam določene metode za vrednotenje blaga uporabijo po določenem vrstnem redu oziroma upoštevati določbo 31. člena CZS, ki jo je za določitev vrednosti treba uporabiti, če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo 29. in 30. člena CZS.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29.
carina - naknadno preverjanje deklaracije - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - carinska vrednost blaga - transakcijska vrednost - povezanost kupca in prodajalca
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka o domnevi, da je povezanost med proizvajalcem vozil in deklarantom vplivala na ceno, seznanila tožečo stranko in ji dala zadostno možnost za odgovor. Brez ugotovitve tega pravno pomembnega dejstva pa tožena stranka v določbah CZS in Izvedbene uredbe ni imela zadostne podlage za sklep, da za sprejem transakcijske vrednosti tožeča stranka ni izpolnila pogojev.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja tako izhaja, da je tožnik nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključno trošarino in jih tudi porabil kot sestavino za izdelavo drugih izdelkov, za končni izdelek pa ni plačal trošarine po obračunu v skladu s pravili za obračunavanje in plačevanje trošarine, ampak šele na podlagi odmerne odločbe, izdane v inšpekcijskem nadzoru. Pravica do vračila trošarine temelji na predpostavki, da je trošarinski zavezanec ravnal zakonito in plačal trošarino za končni izdelek po obračunu. Plačilo na podlagi odmerne odločbe pa tega ne more nadomestiti.
CZS člen 30, 30/2, 30/2-b, 31. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti člen 181.a.
carina - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom zamenljivo po trgovski poti, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga. V ponovnem postopku bo zato moral carinski organ presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za vrednotenje deklariranega blaga po točki b) drugega odstavka 30. člena CZS. Če bo ugotovil, da vrednotenje deklariranega blaga na tej podlagi sploh ni mogoče, je treba upoštevati določbo prvega odstavka 30. člena CZS, ki zahteva, da se tam določene metode za vrednotenje blaga uporabijo po določenem vrstnem redu oziroma upoštevati 31. člen CZS, ki jo je za določitev vrednosti treba uporabiti, če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo 29. in 30. člena CZS.
trošarina - trošarina za električno energijo - trgovec in prodajalec električne energije - energenti
Oprostitve plačila trošarine za električno energijo so taksativno navedene v drugem odstavku 55. člena ZTro, kjer pa se oprostitev nanaša zgolj na električno energijo, ki jo je proizvajalec proizvedel v mali elektrarni z močjo do 2 MW ter jo uporabil za lastno porabo. Tožnik pa ni proizvajalec električne energije, marveč trgovec in dobavitelj električne energije končnim odjemalcem ali drugim trgovcem.
Obveznost prevoznika, da predloži nedotaknjeno blago namembnemu carinskemu uradu, določajo carinski predpisi in je prisilne narave, zato je ni mogoče pogodbeno izključiti ali spremeniti.
CZS člen 37, 37/1, 92, 92/1, 92/2, 96, 96/2, 203, 203/1, 203/3, 203/3-1, 213. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 366, 366/2, 406, 406/2.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot prevoznik (solidarno) odgovoren za carinski dolg. Prejel je namreč tranzitno deklaracijo, v kateri je bilo navedeno, kam mora blago dostaviti, vendar je to, namesto k namembnemu carinskemu uradu v Avstrijo, odpeljal na razkladanje v Italijo. Pri tem so brezpredmetni njegovi ugovori, da je ravnal po navodilih naročnika, saj ga ta ne morejo ekskulpirati njegove odgovornosti, ki mu je kot prevozniku naložena po carinskih predpisih, ki so prisilne narave.
ZUP člen 260, 260-1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-b, 239, 239/1, 239/1-2.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - naknadni obračun dajatev
Sodišče se strinja s toženo stranko, da predlogu za obnovo postopka ni mogoče ugoditi, ker tožnika ne navajata nobenih novih dejstev in dokazov v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Iz priloženih dokazov namreč izhaja, da niso bila ugotovljena drugačna dejstva, kot so navedena v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 8. 7. 2009 in nato v odločbi z dne 13. 8. 2009.
CZS člen 37, 92, 96, 203, 215, 218, 220, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 361, 363, 365, 372, 878.
carina - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - kraj nastanka carinskega dolga - krajevna pristojnost carinskega organa za odločanje
V konkretnem primeru ni sporno, da blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu, tožeča stranka pa tudi ni predložila dokaza o zakonitem končanju tranzitnega postopka in o kraju oziroma državi, v kateri domneva, da so se zgodili dogodki, ki so povzročili nastanek carinskega dolga, zato je imel upravni organ po izteku dvomesečnega roka, odrejenega v pozivu tožeči stranki, pravico in dolžnost prevzeti krajevno pristojnost za vknjižbo carinskega dolga.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 72, 72/3, 72a, 72a/4, 72b, 72b/1, 93, 94, 94/5. ZCS člen 21, 21a. ZDavP-2 člen 95, 130. OZ člen 395.
Carinski organ uvoženim kolesom utemeljeno ni priznal preferencialne obravnave in je zato tožnici naknadno opravil obračun dajatev, saj mu pristojni organ v Kambodži v predpisanem roku ni posredoval zadostnih informacij za določitev pravega porekla koles, ob dejstvu, da ima njihov proizvajalec tovarno tudi v Vietnamu, za katerega so pri uvozu v EU uvedene protidampinške dajatve.
Tožnik je v letih 2007, 2008 in 2009 v okviru svoje dejavnosti iz drugih držav članic EU pridobival mazalna olja in tekočine. V skladu s 5. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve ob pridobitvi. Tožnik v skladu z 10. členom navedene uredbe ni bil prijavljen v register zavezancev za plačilo okoljske dajatve kot pridobitelj mazalnih olj in tekočin ter ni predložil mesečnih obračunov za mazalna olja, katere je v posameznih davčnih obdobjih pridobil iz EU.
V obravnavanem primeru gre za znesek okoljskih dajatev, ki jih je tožnik kot pridobitelj (bil) dolžan ob pridobitvi sam obračunati in vplačati v proračun Republike Slovenije.
vračilo trošarine - trošarinski dolg - izbrisana družba - položaj družbenikov - aktivni družbeniki - solidarna odgovornost družbenikov - neskladnost zakona z ustavo
V obravnavani zadevi je sporno, ali so tožniki aktivni družbeniki, ki po prej veljavnem šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP solidarno odgovarjajo za neplačane obveznosti izbrisane gospodarske družbe. Med trajanjem sodnega postopka, ki je bil na podlagi ZPUOOD prekinjen do izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS je bila izdana odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012, s katero je ugotovljeno, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije, po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z Ustavo RS. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 7. 6. 2012, se navedene spremembe šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP za konkreten primer ne morejo uporabljati, saj bi bila takšna uporaba protiustavna. To pomeni, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za solidarno odgovornost tožnikov po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP.
obračun uvoznih dajatev - carinski dolg - nastanek carinskega dolga - zaključek carinskega postopka - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora
Sodišče v obravnavani zadevi preizkuša zakonitost odločbe o nastanku carinskega dolga. Iz ugotovitev dejanskega stanja nesporno izhaja, da izbrani carinski postopek ni bil pravilno zaključen oziroma, ni izkazano, da je zadevno blago prispelo na namembni kraj. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. Nedvomno je ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu in je bilo nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da carinski organi po odobritvi prepustitve blaga, deklaracijo lahko ponovno pregledajo, kar pomeni, da preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo v točnost navedb v deklaraciji.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil naknadno preverjanje sprejetih deklaracij na pravni podlagi 78. člena CZS. Očitki tožnice, da ob uvozu carinski organ ni opravil pregleda spornega blaga in ni imel nobenih dvomov oziroma zadržkov glede njegove vrednosti, niso utemeljeni, saj je tudi Sodišče Evropskih skupnosti (SES) v sodbah že zavzelo stališče, da dolžnik ne more opreti legitimnega pričakovanja na dejstvo, da so navedbe v deklaracijah s prilogami prvotno carinski organi države članice sprejeli, ker vloga teh služb pri prvem sprejetju deklaracij nikakor ne ovira opravljanja kasnejših preverjanj.
Uredba Komisije št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 415.
železniški promet - pridobitev statusa vmesnega prevoznika - mednarodni železniški prevoz blaga
Tožnik je pri carinskem organu podal vlogo za pridobitev statusa t.i. „vmesnega prevoznika v železniškem prometu“ glede na določbo tretje alineje prvega odstavka točke 2.1.2. in opombo 11 delovnega dokumenta z nazivom „TAXUD/1405/2005-konč-rev.1“ za prevoze pošiljk iz Hrvaške ali pred njo ležečih tretjih držav čez Slovenijo za Avstrijo ali za države, ležeče za Avstrijo. Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1999 s spremembami in Enotna pravila za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji) ne vsebujeta pojma „vmesni prevoznik v železniškem prometu“. Navedeni pojem opredeljuje le zgoraj navedeni delovni dokument. V njem so v okviru 2.1. točke uporaba poenostavljenega železniškega tranzitnega postopka za železniški prevoz blaga, v točki 2.1.1. opredeljeni pogoji za uporabo poenostavljenega železniškega tranzitnega postopka, v točki 2.1.2. pa so opredeljeni splošni razlogi za zavrnitev vloge.
Uporaba poenostavljenega postopka ni mogoča, kadar je v prevoz vključen samo en prevoznik, kadar prevoznik prevaža blago zunaj nacionalnega ozemlja.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - evidenca internega pretakališča
Tožnikovo zahtevo za vračilo trošarine za določeno količino plinskega olja je organ prve stopnje zavrnil, ker je zaključil, da tožnikova evidenca ne odraža dejanskega stanja. Ta evidenca je bistvenega pomena pri ugotavljanju namena porabe goriva, saj se pri točenju v motorno vozilo na internem pretakališču ne izda noben račun, ki bi vseboval registrsko številko vozila, kot npr. pri bencinskem servisu. Zato je potrebno, da so takšne evidence skladne in pravilne. Navedenih pogojev tožnikove evidence v konkretnem primeru ne izpolnjujejo.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo
Tožeča stranka ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na internetne informacije o nezanesljivosti metode, ki jo uporablja carinski laboratorij, saj takšne informacije niso dokaz.
V konkretnem primeru ne gre za nepravilno uporabo 105. člena ZICPES oz. za neuporabo 3. člena ZICPES. O tožnikovem zahtevku za vračilo je bilo odločeno po uveljavitvi tega predpisa, vendar med strankama ni sporno, da gre v obravnavani zadevi za zahtevek za povračilo preveč plačanega carinskega dolga z dne 20. 9. 2002. Postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo carinskih dajatev pa je bil zaključen 9. 7. 2002. Zato se kot materialni predpis pravilno uporablja CZ/95 s spremembami, saj se po 105. členu ZICPES upravni postopki, ki so bili začeti pred 1. 5. 2004 dokončajo po predpisih, ki so veljali pred tem datumom, razen če je z aktom o pristopu drugače določeno. Akt o pogojih pristopa Republike Slovenije pa nima drugačnih določb glede teh postopkov.