V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno po tranzitni deklaraciji, zaradi ugotovitev, da je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora, ko je blago predal v Španiji namesto namembnem uradu v Avstriji. Ugotovljeno je, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji.
Izvedbena Uredba sveta (EU) št. 1306/2011 o razjasnitvi področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (ES) št. 261/2008 na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske člen 1, 2.
Dne 15. 12. 2011 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1306/2011 z dne 12. decembra 2011, ki je stopila v veljavo 16. decembra 2011. Citirana Izvedbena Uredba se nanaša na razjasnitev področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se mora uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
Tožnikov ugovor, da so bili mini kompresorji nepravilno uvrščeni v KNCT in TARIC kodo, je utemeljen. Lastnosti, ki naj bi jih imeli tožnikovi izdelki, po mnenju sodišča niso popolno ugotovljeni, saj prvostopenjski organ ni ugotavljal relevantnih okoliščin. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je bilo v konkretni zadevi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabljeno materialno pravo.
V konkretnem primeru ne gre za nepravilno uporabo 105. člena ZICPES oz. za neuporabo 3. člena ZICPES. Med strankama ni sporno, da gre v predmetni zadevi za zahtevek tožnika za povračilo plačanega carinskega dolga v zvezi s carinsko deklaracijo št. K5-129 z dne 23. 5. 2002. Predmetni postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo carinskih dajatev pa je bil zaključen 23. 5. 2002, ko je tožnik vložil carinsko deklaracijo št. K3-127 za postopek ponovnega izvoza začasno uvoženega blaga. Na podlagi 105. člena ZICPES pa se upravni postopki, ki so bili začeti pred 1. 5. 2004 dokončajo po predpisih, ki so veljali pred tem datumom. Zato je tožena stranka pravilno uporabila določbe CZ in ne Zakona o davčnem postopku.
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je bila o isti zadevi, v upravnem sporu, ki se je vodil pod št. I U 51/2011, izdana 14. 2. 2012 sodba, ki je pravnomočna. Tožnik v obravnavanem upravnem sporu ne more ponovno izpodbijati dokončne odločbe, saj je bilo o tej zadevi že pravnomočno odločeno.
carina - ponovni obračun uvoznih dajatev - uvrstitev blaga v carinsko oznako - lastnosti uvoženega blaga - metoda ugotavljanje lastnosti blaga
Tožeča stranka ne more uspeti s svojim pavšalnim sklicevanjem na internetne informacije o nezanesljivosti metode, ki jo uporablja carinski laboratorij, saj takšne informacije niso dokaz.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti 203, 215. Uredba komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365a, 366, 366/2.
carina - carinski dolg - carinski nadzor - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - ugotavljanje pravilnosti zaključka tranzitnega postopka - krajevna pristojnost slovenskega carinskega organa
V skladu s sodno prakso Sodišča EU je treba šteti pojem odstranitve izpod carinskega nadzora kot vsako dejanje ali opustitev, ki pristojnim carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanje nadzora, predvidenega s carinskimi pravili skupnosti.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 365/2, 366.
carina - carinski nadzor - preverjanje zaključka tranzitnega postopka - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolg
V zadevi ni sporno, da je v obravnavani tranzitni deklaraciji kot rok za izpolnitev obveznosti iz tranzitnega postopka in za predajo blaga namembnemu carinskemu uradu določen 8. 4. 2009. Sporno tudi ni dejstvo, da tožeča stranka po prejemu poziva carinskega urada z dne 9. 4. 2009, le-temu v odrejenem roku ni posredovala zahtevanih dokumentov o tem, da se je postopek končal. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in podatkov v spisih pa izhaja, da se je organ za naknadno preverjanje zaključka tranzitnega postopka odločil prav zaradi velike razlike med datumom, ko bi blago moralo biti predloženo namembnemu carinskemu organu (8. 4. 2009), in datumom predložitve tega blaga po aplikaciji za spremljanje tranzitnih postopkov NCTS (24. 6. 2009). Ob upoštevanju navedenih dejstev, carinski urad v določbah 92 (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti in 365 (2) Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, ni imel pravne podlage za to, da bi kot dan, ko je bil tranzitni postopek po obravnavani tranzitni deklaraciji končan, štel datum 24. 6. 2009.
Po določbi prvega odstavka 38. člena CZS mora tisti, ki blago vnese na carinsko območje Skupnosti, nemudoma in po potrebi po prometni poti, ki jo določijo carinski organi, in skladno s podrobnostmi, ki jih te določijo, blago prepeljati do carinskega urada, ki ga določijo carinski organi, ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo ti organi. Blago, ki ob uporabi citiranega člena CZS prispe na carinski urad ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo carinski uradi, mora carini predložiti oseba, ki je to blago vnesla na carinsko območje Skupnosti ali po potrebi oseba, ki po vnosu blaga prevzame prevoz tega blaga. Navedene določbe so pravna podlaga za obveznost potnika, da carinskemu uradu predloži blago, ki ga vnaša v Skupnost in je zavezano plačilu uvoznih dajatev.
ZUP člen 9, 238, 238/3. CZS člen 96. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
Upravni organ druge stopnje je v dopolnitvi pritožbe predloženo kopijo carinske deklaracije, potrjeno s strani namembnega carinskega urada, utemeljeno štel za pritožbeno novoto, saj se tožeča stranka ne more sklicevati, da je za nezaključen tranzitni postopek izvedela šele iz izpodbijane odločbe. Poleg tega pa je tožeča stranka tista, ki je v skladu s 96. členom CZS odgovorna za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžna spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, ter za spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka.
CZS člen 218, 219, 220. ZDavP-2 člen 45, 46, 95, 130. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 69, 72, 72/3, 72a, 80, 94, 94/3, 94/5.
Tožeča stranka tekom postopka ni dokazala, da se izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke in je zato upravičena do tarifnih ugodnosti tarifnih preferencialov.
Tožnik je pravočasno samoobračunal in plačal trošarino za borovničevec 25 %. Vendar pa je bilo pri proizvodnji tega izdelka uporabljeno žganje, ki je vmesni trošarinski izdelek, za katerega prav tako nastane trošarinska obveznost.
Tožnik v postopku z verodostojnimi knjigovodskimi listinami ni izkazal, da sta bila trošarinska izdelka žganje in borovničevec 25 % proizvedena v istem mesecu (maj in junij 2008). Plačilna naloga za plačilo trošarine z dne 30. 6. 2008 in 24. 7. 2008 ne moreta biti dokazilo o tem, da sta bila sporno žganje in borovničevec proizvedena v istem obdobju, ampak zgolj dokazujeta, da je bila plačana trošarina za proizveden borovničevec 25%.
Zoper tožnika je bil uveden inšpekcijski nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem carinskih, trošarinskih in drugih predpisov v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 4. 2010. Dejanska podlaga za naknaden obračun carinskih dajatev, ki je predmet izpodbijane odločbe, izhaja iz ugotovitev zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, po katerem tožnik kot prejemnik blaga od davčne osnove za blago, sproščeno v prost promet po carinskih deklaracijah, ni vštel dejanskih stroškov prevoza blaga do namembnega kraja in izvedel ustrezno obdavčitev oz. ni izvedel samoobdavčitve.
ZTro člen 54. Pravilnik o načinu vračila trošarin za energente, ki se porabijo za pogon kmetijska in gozdarske mehanizacije člen 5.
trošarina - vračilo trošarine - energenti za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo - materialni rok - materialni prekluzivni rok - blanketna norma
Rok iz 5. člena Pravilnika o načinu vračila trošarin za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki ureja pravico do vračila trošarine pravnim osebam za nabavo energentov, je materialni rok. Materialnega prekluzivnega roka ni mogoče podaljševati. Ne glede na to, da je rok za vložitev zahtevka določen šele v podzakonskem aktu, ki ga je sprejel minister na podlagi pooblastila iz zakona, je po presoji sodišča deseti odstavek 54. člena ZTro šteti kot blanketno normo, ki daje podlago ministru za določitev pogojev za vračilo in način vračila trošarine, seveda pa mora pri tem ostati v okviru napotitve, to je zakonske določbe. Po presoji sodišča je minister sledil pooblastilom iz zakona, zato tudi ni bistveno, kakšne narave je predpis, ki se uporablja na temelju blanketne dispozicije. Po presoji sodišča je bil tako zadnji dan za vložitev zahtevka za vračilo trošarine za mesec januar 2010 skupaj z ostalimi zahtevki za leto 2010 31. 1. 2011.
carina - plačilo carine - naknadno preverjanje carinske deklaracije - deklarant - stranka v postopku - pravni interes
Tožnik ni izkazal pravnega interesa udeleževati se postopka v zvezi s pritožbo oziroma ni izkazal neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Tožnik namreč ni izkazal, v čem se bo njegov pravni položaj z meritorno odločitvijo o njegovi pritožbi izboljšal. Tudi po mnenju sodišča gre za osebo, ki si z vstopom v postopek ne more izboljšati svojega pravnega položaja, tega pa tudi v tožbi ni izkazal. Tožnik v konkretni zadevi ni carinski dolžnik, saj je kot carinski dolžnik določen le deklarant, zato tudi njegovo sklicevanje na posredno zastopanje in tretji odstavek 201. člena CZS, glede na odmerno odločbo, ne pride v poštev.
ZTro člen 53a, 53a/1, 53a/1-3, 53a/3, 53a/3-3, 54, 54/16.
trošarina - naknadni obračun trošarine proizvodnja električne energije - trošarinski zavezanec za električno energijo - trošarina od električne energije
Tožnik je proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb. Iz upravnih spisov izhaja, da le približno 3% proizvedene električne energije proda, kar v zadevi ni sporno. Trošarinski zavezanec za električno energijo je, ne glede na druge določbe tega zakona, proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb, obveznost za obračun trošarine pa nastane, ko proizvajalec proizvedeno električno energijo porabi za pokrivanje lastnih potreb. V obravnavanem primeru gre za poslovno uporabo in trošarinska osnova je izračunana na podlagi točke 8.2) tretjega odstavka 54. člena ZTro, ki določa trošarinsko osnovo in znesek trošarine.
carina - začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev - nastanek carinskega dolga - plačilo carinskega dolga
Voznik tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, zato gre v konkretnem primeru za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti, saj obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev niso bile izpolnjene. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev.
Na podlagi drugega odstavka 204. člena CZS nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ni bil izpolnjen. V danem primeru niso bili upoštevani pogoji za vnos blaga v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. Za predmetno vlečno vozilo s prikolico je posledično nastal carinski dolg v skladu s točko a) prvega odstavka 204. člena CZS.
izterjava carinske obveznosti - carinski dolžnik - izvršilni naslov - garantno združenje - postopek TIR
V konkretnem primeru tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR. Tožnik je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika ni podanega izvršilnega naslova.
izterjava carinske obveznosti - carinski dolžnik - izvršilni naslov - garantno združenje - postopek TIR
V konkretnem primeru tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR. Tožnik je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika tako ni podanega izvršilnega naslova.
Prvostopenjski organ glede stroškov ne pojasni ničesar, prvič o njih pojasni šele tožena stranka, vendar po mnenju sodišča napačno. V obrazložitvi namreč napačno zaključi, da je odločanje o teh stroških predmet drugih postopkov (in sicer tistih, kjer se bo odločalo o tožnikovih ugovorih zoper sklepe o izvršbi), pri tem pa spregleda, da je navedeno predmet prav tega postopka oz. sklepa o ustavitvi davčne izvršbe, o čemer prvostopenjski organ ni odločal.
izterjava carinske obveznosti - carinski dolžnik - izvršilni naslov - garantno združenje - postopek TIR
Tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR in je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi Dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika ni podanega izvršilnega naslova.