Tožnik je pravočasno samoobračunal in plačal trošarino za borovničevec 25 %. Vendar pa je bilo pri proizvodnji tega izdelka uporabljeno žganje, ki je vmesni trošarinski izdelek, za katerega prav tako nastane trošarinska obveznost.
Tožnik v postopku z verodostojnimi knjigovodskimi listinami ni izkazal, da sta bila trošarinska izdelka žganje in borovničevec 25 % proizvedena v istem mesecu (maj in junij 2008). Plačilna naloga za plačilo trošarine z dne 30. 6. 2008 in 24. 7. 2008 ne moreta biti dokazilo o tem, da sta bila sporno žganje in borovničevec proizvedena v istem obdobju, ampak zgolj dokazujeta, da je bila plačana trošarina za proizveden borovničevec 25%.
ZTro člen 54. Pravilnik o načinu vračila trošarin za energente, ki se porabijo za pogon kmetijska in gozdarske mehanizacije člen 5.
trošarina - vračilo trošarine - energenti za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo - materialni rok - materialni prekluzivni rok - blanketna norma
Rok iz 5. člena Pravilnika o načinu vračila trošarin za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki ureja pravico do vračila trošarine pravnim osebam za nabavo energentov, je materialni rok. Materialnega prekluzivnega roka ni mogoče podaljševati. Ne glede na to, da je rok za vložitev zahtevka določen šele v podzakonskem aktu, ki ga je sprejel minister na podlagi pooblastila iz zakona, je po presoji sodišča deseti odstavek 54. člena ZTro šteti kot blanketno normo, ki daje podlago ministru za določitev pogojev za vračilo in način vračila trošarine, seveda pa mora pri tem ostati v okviru napotitve, to je zakonske določbe. Po presoji sodišča je minister sledil pooblastilom iz zakona, zato tudi ni bistveno, kakšne narave je predpis, ki se uporablja na temelju blanketne dispozicije. Po presoji sodišča je bil tako zadnji dan za vložitev zahtevka za vračilo trošarine za mesec januar 2010 skupaj z ostalimi zahtevki za leto 2010 31. 1. 2011.
ZTro člen 53a, 53a/1, 53a/1-3, 53a/3, 53a/3-3, 54, 54/16.
trošarina - naknadni obračun trošarine proizvodnja električne energije - trošarinski zavezanec za električno energijo - trošarina od električne energije
Tožnik je proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb. Iz upravnih spisov izhaja, da le približno 3% proizvedene električne energije proda, kar v zadevi ni sporno. Trošarinski zavezanec za električno energijo je, ne glede na druge določbe tega zakona, proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb, obveznost za obračun trošarine pa nastane, ko proizvajalec proizvedeno električno energijo porabi za pokrivanje lastnih potreb. V obravnavanem primeru gre za poslovno uporabo in trošarinska osnova je izračunana na podlagi točke 8.2) tretjega odstavka 54. člena ZTro, ki določa trošarinsko osnovo in znesek trošarine.
carina - začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev - nastanek carinskega dolga - plačilo carinskega dolga
Voznik tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, zato gre v konkretnem primeru za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti, saj obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev niso bile izpolnjene. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev.
Na podlagi drugega odstavka 204. člena CZS nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ni bil izpolnjen. V danem primeru niso bili upoštevani pogoji za vnos blaga v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. Za predmetno vlečno vozilo s prikolico je posledično nastal carinski dolg v skladu s točko a) prvega odstavka 204. člena CZS.
izterjava carinske obveznosti - carinski dolžnik - izvršilni naslov - garantno združenje - postopek TIR
V konkretnem primeru tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR. Tožnik je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika tako ni podanega izvršilnega naslova.
izterjava carinske obveznosti - carinski dolžnik - izvršilni naslov - garantno združenje - postopek TIR
V konkretnem primeru tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR. Tožnik je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika ni podanega izvršilnega naslova.
Prvostopenjski organ glede stroškov ne pojasni ničesar, prvič o njih pojasni šele tožena stranka, vendar po mnenju sodišča napačno. V obrazložitvi namreč napačno zaključi, da je odločanje o teh stroških predmet drugih postopkov (in sicer tistih, kjer se bo odločalo o tožnikovih ugovorih zoper sklepe o izvršbi), pri tem pa spregleda, da je navedeno predmet prav tega postopka oz. sklepa o ustavitvi davčne izvršbe, o čemer prvostopenjski organ ni odločal.
izterjava carinske obveznosti - carinski dolžnik - izvršilni naslov - garantno združenje - postopek TIR
Tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR in je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi Dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika ni podanega izvršilnega naslova.
Stranka carinskega postopka je lahko le oseba, ki je na podlagi carinske odločbe dolžna plačati odmerjeno dajatev. Pravico do pritožbe zoper odločbo prve stopnje ima le stranka v postopku in oseba v čigar pravice ali pravne koristi posega odločba. Med strankama pa ni sporno, da v postopku izdaje citirane odmerne odločbe tožnik ni imel položaja stranke niti stranskega udeleženca. Tako je pritožbeni organ pritožbo pravilno zavrgel, saj tožnik ni sodeloval v postopku izdaje odmerne odločbe, ta pa tudi sicer tožnika ne zavezuje.
Dejstvo je, da je zakonodajalec predpisal nagrado v razponu, da bi se pri odmeri nagrade lahko upoštevale tako aktivnosti kot tudi ostale okoliščine, ki se jih mora upoštevati pri odmeri nagrad v razponu v skladu s 13. členom ZOdvT, pri čemer je treba upoštevati takšne aktivnosti tožnikov, ki sodijo v okvir okoliščin, ki jih navedeni člen navaja (predvsem obseg in težavnost odvetniške storitve, uporabo tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij oz. pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomen zadeve ter prihodki in premoženjske razmere stranke). Te okoliščine pa v konkretnem primeru niso podane.
Carinski organ je opravil preverjanje sprejete deklaracije na podlagi 68. člena CZS. Zaradi takšnega preverjanja lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebni vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov.
Tožnik je z družbo B. sklenil Pogodbo o proizvodnji, distribuciji in licenčninah, na podlagi katere je plačeval licenčnino za dobavljene izdelke blagovne znamke. Zneska licenčnine po izvedeni sprostitvi blaga v prost promet ni vštel v carinsko vrednost blaga, ki jo je navedel v predmetnih carinskih deklaracijah. Iz pogodbe o proizvodnji, distribuciji in licenčninah izhaja, da gre za pravico iz naslova blagovne znamke, ki predstavlja nadomestilo za uporabo blagovne znamke v nespremenjenem stanju in so tako izpolnjeni pogoji za vračunavanje zneskov licenčnin v carinsko vrednost na podlagi 2. odstavka 157. člena Izvedbene uredbe. Carinski deklarant pa je v zvezi z obravnavanimi carinskimi deklaracijami opustil zavezo, da mora zagotoviti točnost podatkov vpisanih v carinsko deklaracijo in popolnosti na te podatke vezano dokumentacijo. Tako v carinsko deklaracijo ni bila vpisana prava vrednost blaga. Ker je carinski deklarant opustil obveznost glede zagotovitve točnosti podatkov v carinski deklaraciji, pogoj za sprostitev blaga v prost promet ni bil izpolnjen.
Carinski organ je opravil preverjanje sprejete deklaracije na podlagi 68. člena CZS. Zaradi takšnega preverjanja lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov.
V primeru zavezujoče tarifne informacije mora imetnik takšne informacije dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanemu v potrdilu.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil preverjanje sprejete deklaracije na pravni podlagi 68. člena CZS. Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejete deklaracije po navedeni določbi od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar carinski organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov. V obravnavanem primeru je šlo za navedeno situacijo.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 94.
carine - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - poizvedbe pri tujih carinskih organih - postopek pred carinskimi organi drugih držav članic EU
Tožbeni ugovor o nespoštovanju načela enakosti v državah Evropske Unije oz. o neenakem obravnavanju, je neutemeljen, saj gre v obravnavani zadevi za pravno povsem ločen upravni carinski postopek pred slovenskimi carinskimi organi, zato dejanskega in pravnega stanja te konkretne zadeve ni mogoče dokazovati z dokazi, ki so bili izvedeni in uporabljeni v drugih državah članicah Evropske unije v drugem postopku.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220.
carina - naknadni obračun carinskega dolga - naknadno preverjanje carinske deklaracije - TARIC koda - uvrstitev blaga - šivalni stroji za gospodinjstvo
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje carinske deklaracije po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov. Carinski organ je ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov dolžan sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upošteva nove informacije s katerimi razpolaga.
V skladu s šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Družbeniki družbe pa imajo poleg poleg pravic (udeležbe na dobičku) tudi obveznosti (upravljanja družbe), skladno z določili ZGD. Glede na velikost poslovnega deleža v višini 30% je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe, upoštevaje pri tem zakonsko domnevo iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, da gre za aktivnega družbenika v primeru, če ima družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic.
Deklarant mora carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožeča stranka je zaradi neizpolnitve pogojev za prepustitev blaga v določen carinski postopek iz b) točke 1. odstavka 146. člena CZ posledično nezakonito ravnala s carinskim blagom). Rok za obračun carinskega dolga, ki nastane na takšni podlagi, je pet let (4. odstavek 154. člena CZ) in v konkretnem primeru ta rok še ni potekel.
Uredba Komisije (ES) št. 227/2006 z dne 9. 2. 2006 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo člen 1. CZS člen 12, 12/3.
carina - naknadni obračun carinskega dolga in dodatnih dajatev za sladkor - uvrstitev blaga v drugačno tarifno oznako - nehomogena mešanica - pregled blaga
Ko gre za nehomogeno mešanico, v kateri je pretežno kristalni sladkor (97,275%) v obliki grobih kristalov, posebna analiza za ugotovitev bistvenega elementa blaga ni potrebna. Da gre za nehomogeno mešanico je bilo namreč mogoče ugotoviti že pri vizualnem pregledu blaga.