Stranka carinskega postopka je lahko le oseba, ki je na podlagi carinske odločbe dolžna plačati odmerjeno dajatev. Pravico do pritožbe zoper odločbo prve stopnje ima le stranka v postopku in oseba v čigar pravice ali pravne koristi posega odločba. Med strankama pa ni sporno, da v postopku izdaje citirane odmerne odločbe tožnik ni imel položaja stranke niti stranskega udeleženca. Tako je pritožbeni organ pritožbo pravilno zavrgel, saj tožnik ni sodeloval v postopku izdaje odmerne odločbe, ta pa tudi sicer tožnika ne zavezuje.
Dejstvo je, da je zakonodajalec predpisal nagrado v razponu, da bi se pri odmeri nagrade lahko upoštevale tako aktivnosti kot tudi ostale okoliščine, ki se jih mora upoštevati pri odmeri nagrad v razponu v skladu s 13. členom ZOdvT, pri čemer je treba upoštevati takšne aktivnosti tožnikov, ki sodijo v okvir okoliščin, ki jih navedeni člen navaja (predvsem obseg in težavnost odvetniške storitve, uporabo tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij oz. pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomen zadeve ter prihodki in premoženjske razmere stranke). Te okoliščine pa v konkretnem primeru niso podane.
Carinski organ je opravil preverjanje sprejete deklaracije na podlagi 68. člena CZS. Zaradi takšnega preverjanja lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebni vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov.
Tožnik je z družbo B. sklenil Pogodbo o proizvodnji, distribuciji in licenčninah, na podlagi katere je plačeval licenčnino za dobavljene izdelke blagovne znamke. Zneska licenčnine po izvedeni sprostitvi blaga v prost promet ni vštel v carinsko vrednost blaga, ki jo je navedel v predmetnih carinskih deklaracijah. Iz pogodbe o proizvodnji, distribuciji in licenčninah izhaja, da gre za pravico iz naslova blagovne znamke, ki predstavlja nadomestilo za uporabo blagovne znamke v nespremenjenem stanju in so tako izpolnjeni pogoji za vračunavanje zneskov licenčnin v carinsko vrednost na podlagi 2. odstavka 157. člena Izvedbene uredbe. Carinski deklarant pa je v zvezi z obravnavanimi carinskimi deklaracijami opustil zavezo, da mora zagotoviti točnost podatkov vpisanih v carinsko deklaracijo in popolnosti na te podatke vezano dokumentacijo. Tako v carinsko deklaracijo ni bila vpisana prava vrednost blaga. Ker je carinski deklarant opustil obveznost glede zagotovitve točnosti podatkov v carinski deklaraciji, pogoj za sprostitev blaga v prost promet ni bil izpolnjen.
Carinski organ je opravil preverjanje sprejete deklaracije na podlagi 68. člena CZS. Zaradi takšnega preverjanja lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov.
V primeru zavezujoče tarifne informacije mora imetnik takšne informacije dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanemu v potrdilu.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil preverjanje sprejete deklaracije na pravni podlagi 68. člena CZS. Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejete deklaracije po navedeni določbi od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar carinski organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov. V obravnavanem primeru je šlo za navedeno situacijo.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 94.
carine - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - poizvedbe pri tujih carinskih organih - postopek pred carinskimi organi drugih držav članic EU
Tožbeni ugovor o nespoštovanju načela enakosti v državah Evropske Unije oz. o neenakem obravnavanju, je neutemeljen, saj gre v obravnavani zadevi za pravno povsem ločen upravni carinski postopek pred slovenskimi carinskimi organi, zato dejanskega in pravnega stanja te konkretne zadeve ni mogoče dokazovati z dokazi, ki so bili izvedeni in uporabljeni v drugih državah članicah Evropske unije v drugem postopku.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220.
carina - naknadni obračun carinskega dolga - naknadno preverjanje carinske deklaracije - TARIC koda - uvrstitev blaga - šivalni stroji za gospodinjstvo
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje carinske deklaracije po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov. Carinski organ je ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov dolžan sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upošteva nove informacije s katerimi razpolaga.
Deklarant mora carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožeča stranka je zaradi neizpolnitve pogojev za prepustitev blaga v določen carinski postopek iz b) točke 1. odstavka 146. člena CZ posledično nezakonito ravnala s carinskim blagom). Rok za obračun carinskega dolga, ki nastane na takšni podlagi, je pet let (4. odstavek 154. člena CZ) in v konkretnem primeru ta rok še ni potekel.
V skladu s šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Družbeniki družbe pa imajo poleg poleg pravic (udeležbe na dobičku) tudi obveznosti (upravljanja družbe), skladno z določili ZGD. Glede na velikost poslovnega deleža v višini 30% je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe, upoštevaje pri tem zakonsko domnevo iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, da gre za aktivnega družbenika v primeru, če ima družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic.
Uredba Komisije (ES) št. 227/2006 z dne 9. 2. 2006 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo člen 1. CZS člen 12, 12/3.
carina - naknadni obračun carinskega dolga in dodatnih dajatev za sladkor - uvrstitev blaga v drugačno tarifno oznako - nehomogena mešanica - pregled blaga
Ko gre za nehomogeno mešanico, v kateri je pretežno kristalni sladkor (97,275%) v obliki grobih kristalov, posebna analiza za ugotovitev bistvenega elementa blaga ni potrebna. Da gre za nehomogeno mešanico je bilo namreč mogoče ugotoviti že pri vizualnem pregledu blaga.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
Tožnik je kot deklarant odgovoren za vse navedbe v EUL, torej tako glede podatkov o prevoznih stroških in carinski vrednosti blaga, kot tudi podatkov glede opisa blaga in tarifne uvrstitve, saj je deklaracijo izdelal v svojem imenu in za račun prejemnika. Zato je dolžan upoštevati tudi vsa pravila o uvrščanju. Tožnik bi zato moral že ob prvem carinjenju na podlagi dokumentacije, ki jo je prejel s strani prejemnika, v polje 31 EUL navesti vsebnost vseh elementov blaga in z uporabo Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 72 pravilno uvrstiti blago.
trošarina - imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov - prekoračitev dovoljene količine trošarinskega izdelka - nabava letalskega bencina in kerozina
Tožnik je imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, ki mu omogoča v režimu odloga plačila trošarine nabavo trošarinskih izdelkov in sicer letalskega bencina in kerozina. Ta dva trošarinska izdelka se morata uporabljati za dejavnosti, ki so predmet dovoljenja.
Tožnika dovoljenje veže in iz 8. točke dovoljenja je popolnoma jasno, da tožnik z nabavo sicer lahko prekorači dovoljeno količino trošarinskega izdelka iz dovoljenja, vendar pa bi moral za prekoračeno količino vložiti naknadni zahtevek. Presežena količina ni imela pokritja, ki ga nalaga na podlagi ZTro izdano dovoljenje, zato je šlo za nezakonito pridobljene trošarinske izdelke, za katere je potrebno plačati trošarino.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da carinski organi po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije lahko ponovno pregledajo, kar pomeni, da preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo v točnost navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki.
trošarina - trošarinski dolg - prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika
V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Iz sodnega registra je razvidno, da je imel družbenik v družbi poslovni delež v višini 30 % in s tem tudi glede na določila pogodbe o ustanovitvi družbe 30 % glasovalnih pravic. Glede na velikost poslovnega deleža družbenika je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe.
carina - vračilo dela uvoznih dajatev - naknadno preverjanje carinske deklaracije - carinska vrednost uvoženega blaga - transakcijska vrednost blaga - prodaja med povezanimi osebami
Carinski organ ugotavlja, da tožeča stranka svojih zahtev ni podkrepila s prepričljivimi dokazi ter ni mogoče preveriti ali je naknadna uskladitev cen ustrezna in ali je vračilo carine upravičeno, bi bilo treba, je treba skladno z 2. odstavkom 78. člena CZS poleg preverjanja pri deklarantu opraviti poizvedbe še pri osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Poleg navedenega sodišče še ugotavlja, da bi morala tožena stranka skladno s točko (a). 2. odstavka 29. člena CZS, glede na to da gre za povezani družbi (prodajalec in kupec), o domnevi, da je povezanost vplivala na ceno, deklaranta (tožečo stranko) seznaniti z njenimi razlogi in mu dati zadostno možnost za odgovor.
carina - naknadno preverjanje carinske deklaracije - davčna dobava v drugo državo članico - tehnologija izdelave obutve - nepravilna uvrstitev v tarifno oznako kombinirane nomenklature - protidampinška dajatev - zavezujoča tarifna informacija
Na podlagi ugotovitev naknadnega preverjanja carinskih deklaracij je bila ugotovljena nepravilna uvrstitev sporne obutve v napačno tarifno oznako kombinirane nomenklature. Ob pravilni uvrstitvi pa je bila za tako blago, ki je po poreklu iz Ljudske republike Kitajske v Uredbi komisije (ES) št. 553/2006 določena 14,5% stopnja začasne protidampinške dajatve.
Deklarant, ki pri vlaganju carinskih deklaracij ravna v svojem imenu in za svoj račun, se ne more sklicevati na zavezujočo tarifno informacijo, katere imetnik ni on sam, ampak družba, po naročilu katere je oddal te deklaracije.
Na podlagi 48. člena CZ mora deklarant carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožnik je bil dolžan po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednosti ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi naknadno ni javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ.