carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
carine - preferencialna carinska stopnja - pogoji za preferencialno obravnavo blaga - poreklo blaga - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Ker tuji carinski organi v desetmesečnem roku niso posredovali odgovora na poizvedovanje o izvoru blaga, je po presoji sodišča carinski organ imel v določbi šeste točke 32. člena Protokola 7 pravno podlago za zavrnitev upravičenosti za preferencialno obravnavo blaga ter s tem za naknadni obračun uvoznih dajatev.
Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.
Po določbi 1. odstavka 203. člena CZS carinski dolg nastane z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, zato je v obravnavanem primeru carinski dolg nastal v trenutku, ko je bilo blago s sprejemom carinske deklaracije prepuščeno v postopek sprostitve v prost promet na carinskem območju Skupnosti.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
CZ člen 158, 158/2. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 508.
carina - povračilo plačanega carinskega dolga - obresti za plačan carinski dolg - ustavitev postopka zaradi zastaranja
Zmotno je stališče tožnika, da odprava odločbe v zvezi s pravnimi sredstvi že sama po sebi izkazuje, da je šlo pri ravnanju carinskega organa za veliko malomarnost. Brez pravne podlage pa je tudi tožbeni očitek, da bi mu morale biti v postopku vračila carinskega dolga zamudne obresti vrnjene tudi iz naslova neupravičene obogatitve. V določbah CZ carinski organ namreč ni imel podlage, da bi v upravnem postopku odločal o zahtevku za plačilo obresti iz naslova neupravičene obogatitve, to je o civilno pravnem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče.
carina - carinski dolg - carinska deklaracija - napačna standardna uvozna vrednost
Po določbah CZS je treba, če ni izrecno določeno drugače, za uporabo vseh določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago deklarirano, upoštevati datum sprejema deklaracije s strani carinskih organov.
Napačna standardna uvozna vrednost je netočen podatek in kot tak podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z določbo 3. odstavka 78. člena CZS.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - neskladnost izreka z obrazložitvijo odločbe - napačna uporaba materialnega prava
Organ prve stopnje v postopku ni preveril ali gre za dejansko porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami. Ker gre za relevantno okoliščino, ki glede nosilnosti vozila ni popolno ugotovljena, ima za posledico napačno uporabo materialnega prava.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - neupravičeno priznana pravica do vračila trošarine - obnova postopka - napačna uporaba materialnega prava
Organ prve stopnje v postopku ni preveril ali gre za dejansko porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami. Ker gre za relevantno okoliščino, ki glede nosilosti vozila ni popolno ugotovljena, ima za posledico napačno uporabo materialnega prava.
Po drugem odstavku 89. člena ZDavP-2 lahko davčni organ začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega upravnega akta navedel, da so bila ugotovljena nova dejstva oziroma pridobljeni novi dokazi v postopku trošarinske kontrole. Carinski organ je ugotovil nova dejstva po tem, ko je dobil možnost vpogleda v baze podatkov ERMV in ugotovil, da imata dve motorni vozili tožeče stranke največjo dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 ton.
trošarina - vračilo trošarine - energenti za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije
Kriterijev za vsebino, kaj sodi v pojem gozdarske mehanizacije po ZTro, ni mogoče iskati v okviru razlage strokovnih institucij glede uporabe t. i. „gozdarskega kamiona“, kot zmotno meni tožeča stranka. Če bi zakonodajalec med obravnavane ugodnosti želel vključiti tudi gorivo za pogon kamionov, bi to nedvomno tudi navedel, česar pa ni storil. Ker gre v obravnavnem primeru za trošarino, je treba že zaradi tega vsebino devetega odstavka 54. člena ZTro tolmačiti restriktivno, in sicer tako, da se ta olajšava nanaša le na kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in traktorje. Ker pa je v obravnavani zadevi tožeča stranka porabila gorivo tudi za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov, na kar se glede na povedano tudi po presoji sodišča tovrstna olajšava v sistemu vračila plačane trošarine v višini 50 % ne nanaša, je zato organ sprejel pravilni zaključek, ko je v tem delu zahtevek tožeče stranke zavrnil.
Po 1. odstavku 145. člena CZ nastane carinski dolg pri uvozu blaga z odstranitvijo blaga, ki je zavezano plačilu carine, izpod carinskega nadzora. Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da je zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom nastal carinski dolg (točka (a) 1. odstavka 154. člena CZ), izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika, odločbo o nastali obveznosti. Odločbo v skladu s tem odstavkom carinski organ izda takoj, ko pridobi podatke, potrebne za izračun dolga ter podatke, ki omogočijo določitev carinskega dolžnika.
Tožbeni ugovor zastaranja postopka po 3. točki 221. člena CZS po oceni sodišča ni utemeljen. Po 2. odstavku 145. člena CZ nastane carinski dolg v trenutku odstranitve blaga izpod odstranitve nadzora. To pomeni, da mora carinski organ za odločitev o carinskem dolgu najprej ugotoviti, kdaj je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora, pri čemer pa natančna časovno opredeljena ugotovitev v določenih primerih ni možna (tako kot ni možna v obravnavani zadevi). V takem primeru pa se šteje za trenutek nastanka carinskega dolga dan, ko je carinski organ ugotovil, da je obveznost za plačilo carinskega dolga nastala.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Zaradi odprave odločbe o odmeri carinskega dolga, ki učinkuje za nazaj (ex tunc), o obveznosti tožeče stranke glede plačila dolga sploh še ni bilo odločeno. Ker je med tem potekel petletni rok od nastanka carinskega dolga, na podlagi točke a) prvega odstavka 154. člena CZ carinskega dolga naknadno ni več mogoče obračunati.
trošarina - plačilo trošarine - trošarinska obveznost - primanjkljaj trošarinskih izdelkov - nova dejstva in dokazi
Tožena stranka zgolj z navedbo, da sporne pošiljke ob sprejemu ni stehtala in z dokazili o tem, koliko blaga je bilo odpremljenega iz skladišča, ni izkazala, da ni prišlo do primanjkljaja trošarinskih izdelkov, kot ga je ugotovil inšpektor na podlagi verodostojnih listin, vhodne carinske prijave in izhodnih dizpozicij. To velja še toliko bolj, ker je tožeča stranka kot imetnica trošarinskega dovoljenja v skladu z določbo 22. člena ZTro med drugim dolžna nadzirati vse postopke, vključno s prejemanjem in odpremljanjem trošarinskih izdelkov, ugotavljati izgube oziroma primanjkljaje, raziskati kakršnokoli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča ter voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini ter evidenco gibanja trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče.
CZ člen 146, 146/1, 146/1-b, 154, 154/1, 154/1-a, 154/4. ZUP člen 281, 281/1.
carina - plačilo uvozne dajatve - naknaden obračun carinskega dolga - rok za odmero carinskega dolga
Ker je bilo v tej zadevi že odločeno, vendar pa so bile te odločbe kasneje odpravljene, je v času izdaje izpodbijane odločbe petletni rok za naknaden obračun carinskega dolga že potekel. Če se odločba odpravi, se namreč odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, kar pomeni, da odprava učinkuje za nazaj, to pa pomeni, da z odpravo odločbe o obveznosti tožeče stranke glede plačila dolga sploh še ni bilo odločeno.
ZICPES člen 61, 61/2. ZDDV-1 člen 138, 138/2. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 78/3, 213, 214, 220, 222.
carina - plačilo carinskega dolga - doplačilo uvoznih dajatev - protidampinška dajatev - solidarna dolžnika - solidarni dolžniki - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo razlike DDV
V obravnavani zadevi gre za naknadno preverjanje carinske deklaracije po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga v smislu 13. člena in 78. člena Uredbe Sveta EGS, št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 (CZS), katere namen je bil pregled pravilne uvrstitve blaga v tarifno oznako KN in TARIC kodo. Po navedeni določbi lahko carinski organ po prepustitvi blaga preveri dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom. Naknadno preverjanje deklaracije je bilo opravljeno na podlagi carinske deklaracije in prilog ter podatkov, ki jih je posredoval sam tožnik. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanih izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer se upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGO-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezen register - obračun okoljske dajatve
Določba 3. člena Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezen register v RS.
Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGD-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezni register - obračun okoljske dajatve
Določilo 3. člena Uredbe o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezni register v RS.
V obravnavani zadevi gre za naknadno preverjanje carinske deklaracije po uradni dolžnosti. Carinski organ lahko po prepustitvi blaga preveri dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom. Naknadno preverjanje deklaracije je bilo v obravnavanem primeru opravljeno na podlagi carinske deklaracije in prilog ter podatkov, ki jih je posredoval sam tožnik. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanih izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer se upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
Možnost odloga oz. obročnega plačevanja davka v primeru hujše gospodarske škode omogoča določba 102. člena ZDavP-2, pri čemer so v zakonu navedeni vsi pogoji, ki jih mora davčni zavezanec izkazati. Pri tem podrobnejša merila predpisuje Pravilnik. Gre za ugodnost, predvideno v zakonu in podzakonskem aktu, zato se določbe morajo razlagati restriktivno. Iz dokazil, ki jih je predložil tožnik nesporno izhaja, da je v finančni stiski, v kateri se je znašel zaradi nezmožnosti poplačil davčnih obveznosti. Tožnik, ki je organiziran kot gospodarska družba in posluje na trgu, mora računati z rednimi poslovnimi riziki, ki jih takšno poslovanje na trgu prinaša. Pri odlogu plačila davčnega dolga gre za ugodnejši položaj, ki se nudi davčnim zavezancem zgolj v primerih nastanka nepredvidenih okoliščin na trgu, na nastanek katerih davčni zavezanec ni mogel vplivati in jih tudi v okviru splošnega poslovnega rizika ni mogel predvidevati. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se tako uporablja v izjemnih primerih, ko je podano dejansko stanje spleta sistemskih in izrednih okoliščin, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.