Izjava na računu, ki je podlaga za preferencialno obravnavo blaga, je le delno upravičena, zato blago le delno izpolnjuje pogoje za preferencialno obravnavo.
Dolg (naknadni obračun dajatve za blago, ocarinjeno po postopku hkratne sprostitve v prosti promet in vnos v domačo porabo za blago brez davčno oproščene dobave po deklaracijah) iz odmerne odločbe je že poravnan, zato dolga ni več mogoče odložiti, saj za to ni več ne dejanske in ne pravne podlage.
Odločba organa prve stopnje, s katero je bil prvič naknadno odmerjen carinski dolg, je bila pravočasno izdana, vendar je bila z odločbo organa druge stopnje odpravljena in vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločitev. Glede na določbo 281. člena ZUP so bile pravne posledice odločbe organa prve stopnje odpravljene, kar pomeni, da o obveznosti plačila carinskega dolga še ni bilo odločeno. V ponovnem postopku pa je bila odločba organa prve stopnje izdana po poteku petletnega roka za naknaden obračun carinskega dolga, kar pomeni, da ni več podlage za obračun.
Uveljavitev ugodnejše carinske stopnje s predložitvijo neverodostojne listine predstavlja ravnanje, ki je zajeto v točki a) 1. odstavka 154. člena CZ, in pomeni, da je dolg nastal kot posledica ravnanja v nasprotju z določbami CZ.
ZICPES člen 71, 71/1, 71/2. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 11, 11/2, 13, 13/1.
Tožeča stranka kot imetnica blaga je v zvezi z odločbo o začasnem zasegu blaga poslala Carinskemu uradu izjavo o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne. Njena vsebina ni sporna, oblika izjave pa v temeljni uredbi ni predpisana. Iz izjave izhaja, da blago niso ponaredki originalov, to pa je tudi edina relevantna okoliščina, ki lahko vpliva na potek nadaljnjega postopka. Ker prvostopni organ ni upošteval pravočasne izjave tožeče stranke, o tem ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne, tudi ne gre za molk imetnika blaga in zato tudi niso izpolnjeni pogoji za zakonsko presumpcijo, da je dano soglasje k uničenju blaga pod carinskim nadzorom v poenostavljenem postopku.
ZDavP člen 15, 18, 23. ZASP člen 146, 151/2, 151/3. ZDU-1E člen 15, 15/3.
carina - davčni postopek - razkritje podatkov - kolektivni upravljavec avtorskih pravic - javno pooblastilo
Glede na vsebino pooblastila in kolektivnega upravljanja avtorskih pravic po 146. členu ZASP, pooblastila po ZASP ni mogoče razumeti kot javno pooblastilo oziroma pooblastilo, ki ima javen značaj v smislu ZDU, v izvrševanju upravnih nalog. Zato tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru tožnik nima javnega pooblastila za opravljanje upravnih nalog in mu ni mogoče razkriti podatkov, ki se nanašajo na druge pravne osebe, brez njihove izrecne pisne dovolitve (15. in 18. člen ZDavP-2), saj pogoji za razkritje podatkov tožniku po 23. in 24. členu ZDavP-2 niso izpolnjeni, ker ne gre za nosilca javnih pooblastil. Gre za pooblastilo zasebnopravne narave, ki ga daje ZASP tožniku kot kolektivnemu zastopniku avtorjev.
carina - kompenzacijske obresti - nastanek carinske obveznosti - naknadni obračun carinskega dolga - zastaranje
Ker so bile v obravnavanem primeru odmerne odločbe odpravljene in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek in odločitev, to pomeni, da o tožnikovi obveznosti plačila carinskega dolga sploh še ni bilo odločeno. Ob takem pravnem stanju stvari pa je že potekel petletni rok od nastanka carinskega dolga.
ZICPES člen 71. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 9, 9/1, 11, 13.
carina - carinski ukrep - začasno zadržanje blaga - varstvo pravice intelektualne lastnine
V obravnavanem primeru gre za carinski ukrep začasnega zadržanja blaga, ki mu sledijo lahko različne situacije, odvisno od ravnanj prizadetih strank v postopku. Zato je za presojo zakonitosti konkretnega ukrepa predvsem relevantna okoliščina ali obstaja sum, da so z blagom kratene pravice intelektualne lastnine določene blagovne znamke, in ali blago ustreza opisu blaga in slikovnemu delu, kot izhaja iz odločbe za varstvo pravic intelektualne lastnine. Tožnik je bil pravilno pozvan, da se pisno izjavi o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne, z opozorilom na posledice molka, in tako njegove pravice v tem postopku niso bile kršene.
ZICPES člen 71, 72, 76. Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 13.
kršitev pravic intelektualne lastnine - carinski ukrepi - začasno zadržanje blaga - zaseg blaga - rok za vložitev tožbe - podaljšanje roka
Ukrepi carinskih organov pri kršitvah intelektualne lastnine so naravnani tako, da so vse vpletene strani dolžne ravnati hitro, da ne bi prihajalo do nepotrebnega zadrževanja spornega blaga in do nepotrebnega zavlačevanja postopka. Gre za nujne ukrepe, pri katerih je ravnanje carinskih organov vezano na zakonsko določene roke. Tek postopka je odvisen od (ne)dejavnosti oziroma molka lastnika blaga in imetnika pravice.
carina - naknadni obračun carinskega dolga - zavezanec za plačilo carinskega dolga
Po določbi 1. odstavka 125. člena CZ mora carinski zavezanec (glavni zavezanec) predložiti blago v nespremenjenem stanju namembnemu carinskemu organu v predpisanem roku in spoštovati ukrepe, ki jih je sprejel carinski organ, da bi se ugotovila in zagotovila istovetnost blaga in izpolnjevati obveznosti v tranzitnem postopku. Isti člen CZ v 3. odstavku določa, da je za izpolnitev obveznosti iz 1. in 2. odstavka tega člena odgovoren tudi prevoznik ali prevzemnik blaga, ki prejme blago vedoč, da je v carinskem tranzitnem postopku.
V tem upravnem sporu izpodbijana odločba je prenehala učinkovati s pretekom njene veljavnosti, to je 18. 3. 2006. Tudi pravda, ki je sledila tožbi imetnika pravice, je pravnomočno zaključena in torej tudi iz tega razloga v tem upravnem sporu izpodbijana odločba ne učinkuje več. Upravni spor je dopusten le, če je za tožnika nastala posledica zaradi upravnega akta oziroma če je zaradi upravnega akta prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Po samem zakonu se šteje, da je dolžnik, ki je v obravnavanem primeru nesporno družbenik in direktor tožeče stranke, pri tožeči stranki tudi zaposlen. In če je zaposlen, (lahko) prejema tudi denarne prejemke.
carina - obnova postopka - obnovitveni razlog - sodba SES
Obnova postopka kot izredno pravno sredstvo je dovoljena, kadar je podan kateri od zakonitih razlogov, ki so taksativno našteti v 260. členu ZUP. To pa nikakor ni sodba SES oziroma drugačna razlaga materialnega predpisa od tiste, ki je veljala v prej izvedenem postopku.
Pomembna okoliščina pravne varnosti je, da se dokončni, pravnomočni postopki lahko ponovno odprejo le v ozko določenih primerih. S stališča pravne varnosti državljanov RS je tako treba razumeti tudi 105. člen ZICPES, saj naj se postopki, ki so bili začeti pred 1. 5. 2004, dokončajo po predpisih, ki so veljali pred tem datumom, razen, če je bilo v Aktu o pogojih pristopa RS drugače določeno, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Postopki, vodeni po slovenskih predpisih pred tem datumom in so končani po prejšnjih predpisih, izražajo takratna stališča, ki pa jih dokončnost tudi v primeru eventualnih napačnih odločitev, sanira.
CZS člen 4, 4-17, 220, 220/2-b. Uredba 1291/2000/ES člen 8, 24, 24/4, 50.
carina - preferencialna carinska obravnava
Ne gre za napako carinskega delavca, ki je tožnik ni mogel odkriti in je ravnal v dobri veri ter upošteval vse določbe o carinski deklaraciji, ki so predvidene v veljavni zakonodaji (točka b. 2. odstavka 220. člena CZS) in da se zato naknadna vknjižba ne opravi. Na podlagi točke 32 Preambule in določbe 50. člena Uredbe 1991/2000/ES, v primeru, če je ob uvozu proizvoda treba pokazati uvozno dovoljenje in če to dovoljenje služi tudi za določanje upravičenosti za preferencialne režime, količine, uvožene v okviru tolerance, ki presegajo količino, navedeno na uvoznem dovoljenju, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime.
CZS člen 220. Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 člen 50, 50/1.
carina - naknadna vknjižba carinskega dolga - preferencialna obravnava blaga - uvozno dovoljenje (AGRIM) - dovoljena toleranca
Količine, uvožene v okviru dovoljene tolerance, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime, zato je relevantna okoliščina, ki vpliva na naknadno vknjižbo carinskega dolga po 220. členu CZS, da gre v obravnavanem primeru uvoznega dovoljenja (AGRIM) za preseganje količin, ki so navedene na uvoznem dovoljenju v okviru 5 % dovoljene tolerance, navedeno blago pa glede na 50. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 ne more biti predmet preferencialne obravnave. Za preostali del je imel tožnik možnost postopati v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju EUL in v novi postavki zahtevati preferencialno obravnavo po uvoznem dovoljenju, česar ni storil, zato tudi po mnenju sodišča tega ne more zahtevati po sprostitvi blaga v prost promet.
ZTro člen 54, 54/10. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije člen 2, 2/3.
trošarina – vračilo trošarine
Do vračila trošarine niso upravičene vse kategorije zemljišč, ampak le tiste, ki jih taksativno našteva 2. člen Pravilnika. Iz šifranta in opisa vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je priloga Pravilnika, pa je razvidna vrsta dejanske rabe in opis dejanske rabe.
naknaden obračun carinskega dolga - prekluzivni rok
Rok, določen v 4. odstavku 154. člena CZ, je prekluzivni rok, po poteku katerega carinski organ odločbe o naknadnem obračunu carinskega dolga ne more več izdati.
Pravilno izpolnjen in potrjen obrazec za povračilo DDV je sicer lahko podlaga za zaključek, da je bilo blago izvoženo iz Republike Hrvaške in vneseno na območje Skupnosti, vendar pa v obravnavanem primeru temu ni tako. Na obrazcu namreč manjka podpis tožnika, da je znesek DDV tudi prejel. Ob takem dejanskem stanju upravni organ dokaznega bremena ne more v celoti zvrniti na stranko v postopku, ob tem, da tožnik ves čas postopka zanika vpletenost v dogodek. Upravni organ prve stopnje bi tako moral opraviti še dodatne poizvedbe in izvesti dokaze, ki bi nedvomno kazali na to, da je tožnik sporno blago vnesel na območje Skupnosti.
carina - carinski dolg - doplačilo carinskega dolga
Na podlagi 48. člena CZ mora deklarant carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbran carinski postopek in ji priložiti vse druge dokumente, ki so potrebni za izvedbo zahtevanega carinskega postopka oziroma dokazila o tem, da je bila izvršena predpisana veterinarska, fitosanitarna ali druga predpisana kontrola.
ZTro člen 29, 29b, 63. Pravilnik o izvajanju zakona o trošarinah člen 51.
nepooblaščeni prejemnik - trošarina
Da je bil tožniku že v preteklosti s sklepom z dne 22. 6. 2007 dovoljen enkratni prejem trošarinskega izdelka in da tožnik v tistem konkretnem primeru ni upošteval predpisanih nadzornih ukrepov carinskega organa, ne vpliva na odločanje o dovolitvi prejema trošarinskih izdelkov tožniku kot nepooblaščenemu prejemniku v obravnavanem primeru.