CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba 1291/2000/ES člen 8, 8/4, 24, 24/3, 50.
carina - preferencialna obravnava blaga - naknadna določitev carinskega dolga - deklarant
V obravnavani zadevi ne gre za napako carinskega organa po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Tožnik je namreč dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima ter zato v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti, toliko bolj, ker mu je bil en izvod dovoljenja, tako kot to določa odstavek 3 člen 24 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 vrnjen po spornih odpisih.
carina - obračun carinskega dolga v obnovljenem postopku - preferencialna obravnava blaga - potrdilo o poreklu blaga
Blago, ki je bilo prijavljeno v carinskem postopku za sprostitev v prost promet, ni izpolnjevalo pogojev za uporabo preferencialne carinske stopnje, saj je bilo kasneje ugotovljeno, da izdano potrdilo o poreklu blaga EUR.1 ni verodostojno.
Ugovor, da carinski organi v obravnavanem primeru ne bi smeli uporabiti izrednega pravnega sredstva obnove postopka po ZUP, pač pa bi morali kot podlago za naknadni obračun carine uporabiti določbo 154. člena CZ, ni utemeljen.
CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba 1291/200/ES člen 8, 8/4, 24, 24/3, 24/4, 50.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - preferencialna obravnava blaga - nastanek carinskega dolga - deklarant
Tožnik je dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima, ter zato ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti, tembolj, ker mu je bil en izvod dovoljenja po spornih odpisih vrnjen.
carina - preferencialna obravnava blaga - naknadna določitev carinskega dolga - deklarant
V obravnavani zadevi ne gre za napako carinskega organa po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Tožnik je namreč dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima ter zato v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti.
V carinski deklaraciji se je tožnik sam vpisal v polje 14 kot carinski deklarant, deklaracijo je podpisal in jo predložil v izbran carinski postopek (torej je bil postopek začet na njegovo zahtevo) in tega ne more zanikati. Vpis podatkov v ustrezno polje deklaracije in njena vložitev pa sta bistvenega pomena za določitev strank in carinskega dolžnika v carinskem postopku po splošnih pravilih o carinskem dolgu iz 143. člena CZ, ki je veljal v času vložitve deklaracije.
Izrek odločbe mora biti kratek in določen (213. člen ZUP). V izreku izpodbijane odločbe je tako določen carinski dolžnik, višina obveznosti ter rok plačila. Odločba pa je tudi ustrezno obrazložena. Vsebuje navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, relevantne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev upravnega organa, razvidno iz izreka.
carina - preferencialna obravnava blaga - preferencialna carinska stopnja - potrdilo o poreklu blaga - carinski deklarant - odgovornost za carinski dolg
Odločilnega pomena v konkretnem primeru je, da prijavljeno blago na podlagi ugotovitve tuje carinske administracije (polje 14 potrdila o poreklu EUR. 1) ne izpolnjuje pogojev za uporabo preferencialne carinske stopnje. Potrdilo EUR. 1 je javna listina, ki izkazuje vsebino, ki je v njej navedena (171. člen ZUP), pri čemer pa ima stranka možnost dokazovati nasprotno.
Odgovornost za carinski dolg in posledice, ki nastanejo z opredelitvijo za deklaranta (vpis podatka v polje 14), so opredeljene v CZ. Iz določb CZ izhaja, da je deklarant zavezan k plačilu uvoznih dajatev v vsakem primeru, le da je v primeru indirektnega zastopanja enako zavezan tudi zastopani. Zato je neutemeljen ugovor tožeče stranke, da pomeni vpis v polje 14 samo navedbo subjekta, ki zastopa uvoznika.
CZ člen 146, 146/1-b, 154, 154/1-a, 154/4. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o lokalni izmenjavi med obmejnima področjema Trsta z ene, in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani (Goriški sporazum) (1956) člen 1.
naknadni obračun carinskega dolga - neizpolnitev pogojev - carinska ugodnost po Tržaškem sporazumu
Z opravljenim vmesnim izvozno-tranzitnim postopkom ni mogoče spremeniti izvoznika oziroma prodajalca blaga. Tudi ustreznost listin ne spremeni ugotovitve, da blago kot tako ni bilo uvoženo z območja Trsta, saj dobavitelj, ki ima sicer sedež v Trstu, ni dejanski izvoznik blaga, ampak je to družba s sedežem v kraju, ki ni v obmejnem območju Trsta, kar je razvidno po sledljivosti blaga, kot izhaja iz vseh carinskih listin. Potrditev takšnega ravnanja z blagom pred sprostitvijo v prost promet pa bi pomenila neutemeljeno širitev uporabe Tržaškega sporazuma na druga območja oziroma ravnanje v nasprotju z namenom Tržaškega sporazuma.
CZ člen 62, 146, 146/1, 146/1-b, 154, 154/1, 154/1-a, 154/4. Uredba o izvajanju liste D Tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu (1997) člen 6, 6/3-1, 6/3-2, 6/5. Uredba o izvajanju liste D Tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu (1997) člen 6, 6/3-1, 6/3-2, 6/5.
naknaden obračun carinskega dolga - brezcarinski uvoz - Tržaški sporazum o maloobmejnem prometu - lokalna trgovinska izmenjava
Iz listin v upravnih spisih izhaja, da se je blago ob prijavi v postopek sprostitve v prost promet že nahajalo na carinskem območju RS, zato ni bil izpolnjen pogoj za carinsko oprostitev po 1. členu Tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu, to je, da se je blago dejansko izvozilo in prodalo iz obmejne cone Trsta.
Dolg (naknadni obračun dajatve za blago, ocarinjeno po postopku hkratne sprostitve v prosti promet in vnos v domačo porabo za blago brez davčno oproščene dobave po deklaracijah) iz odmerne odločbe je že poravnan, zato dolga ni več mogoče odložiti, saj za to ni več ne dejanske in ne pravne podlage.
Izjava na računu, ki je podlaga za preferencialno obravnavo blaga, je le delno upravičena, zato blago le delno izpolnjuje pogoje za preferencialno obravnavo.
Odločba organa prve stopnje, s katero je bil prvič naknadno odmerjen carinski dolg, je bila pravočasno izdana, vendar je bila z odločbo organa druge stopnje odpravljena in vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločitev. Glede na določbo 281. člena ZUP so bile pravne posledice odločbe organa prve stopnje odpravljene, kar pomeni, da o obveznosti plačila carinskega dolga še ni bilo odločeno. V ponovnem postopku pa je bila odločba organa prve stopnje izdana po poteku petletnega roka za naknaden obračun carinskega dolga, kar pomeni, da ni več podlage za obračun.
Uveljavitev ugodnejše carinske stopnje s predložitvijo neverodostojne listine predstavlja ravnanje, ki je zajeto v točki a) 1. odstavka 154. člena CZ, in pomeni, da je dolg nastal kot posledica ravnanja v nasprotju z določbami CZ.
ZICPES člen 71, 71/1, 71/2. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 11, 11/2, 13, 13/1.
Tožeča stranka kot imetnica blaga je v zvezi z odločbo o začasnem zasegu blaga poslala Carinskemu uradu izjavo o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne. Njena vsebina ni sporna, oblika izjave pa v temeljni uredbi ni predpisana. Iz izjave izhaja, da blago niso ponaredki originalov, to pa je tudi edina relevantna okoliščina, ki lahko vpliva na potek nadaljnjega postopka. Ker prvostopni organ ni upošteval pravočasne izjave tožeče stranke, o tem ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne, tudi ne gre za molk imetnika blaga in zato tudi niso izpolnjeni pogoji za zakonsko presumpcijo, da je dano soglasje k uničenju blaga pod carinskim nadzorom v poenostavljenem postopku.
ZDavP člen 15, 18, 23. ZASP člen 146, 151/2, 151/3. ZDU-1E člen 15, 15/3.
carina - davčni postopek - razkritje podatkov - kolektivni upravljavec avtorskih pravic - javno pooblastilo
Glede na vsebino pooblastila in kolektivnega upravljanja avtorskih pravic po 146. členu ZASP, pooblastila po ZASP ni mogoče razumeti kot javno pooblastilo oziroma pooblastilo, ki ima javen značaj v smislu ZDU, v izvrševanju upravnih nalog. Zato tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru tožnik nima javnega pooblastila za opravljanje upravnih nalog in mu ni mogoče razkriti podatkov, ki se nanašajo na druge pravne osebe, brez njihove izrecne pisne dovolitve (15. in 18. člen ZDavP-2), saj pogoji za razkritje podatkov tožniku po 23. in 24. členu ZDavP-2 niso izpolnjeni, ker ne gre za nosilca javnih pooblastil. Gre za pooblastilo zasebnopravne narave, ki ga daje ZASP tožniku kot kolektivnemu zastopniku avtorjev.
carina - kompenzacijske obresti - nastanek carinske obveznosti - naknadni obračun carinskega dolga - zastaranje
Ker so bile v obravnavanem primeru odmerne odločbe odpravljene in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek in odločitev, to pomeni, da o tožnikovi obveznosti plačila carinskega dolga sploh še ni bilo odločeno. Ob takem pravnem stanju stvari pa je že potekel petletni rok od nastanka carinskega dolga.
ZICPES člen 71. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 9, 9/1, 11, 13.
carina - carinski ukrep - začasno zadržanje blaga - varstvo pravice intelektualne lastnine
V obravnavanem primeru gre za carinski ukrep začasnega zadržanja blaga, ki mu sledijo lahko različne situacije, odvisno od ravnanj prizadetih strank v postopku. Zato je za presojo zakonitosti konkretnega ukrepa predvsem relevantna okoliščina ali obstaja sum, da so z blagom kratene pravice intelektualne lastnine določene blagovne znamke, in ali blago ustreza opisu blaga in slikovnemu delu, kot izhaja iz odločbe za varstvo pravic intelektualne lastnine. Tožnik je bil pravilno pozvan, da se pisno izjavi o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne, z opozorilom na posledice molka, in tako njegove pravice v tem postopku niso bile kršene.
V tem upravnem sporu izpodbijana odločba je prenehala učinkovati s pretekom njene veljavnosti, to je 18. 3. 2006. Tudi pravda, ki je sledila tožbi imetnika pravice, je pravnomočno zaključena in torej tudi iz tega razloga v tem upravnem sporu izpodbijana odločba ne učinkuje več. Upravni spor je dopusten le, če je za tožnika nastala posledica zaradi upravnega akta oziroma če je zaradi upravnega akta prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, zato je sodišče tožbo zavrglo.
ZICPES člen 71, 72, 76. Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 13.
kršitev pravic intelektualne lastnine - carinski ukrepi - začasno zadržanje blaga - zaseg blaga - rok za vložitev tožbe - podaljšanje roka
Ukrepi carinskih organov pri kršitvah intelektualne lastnine so naravnani tako, da so vse vpletene strani dolžne ravnati hitro, da ne bi prihajalo do nepotrebnega zadrževanja spornega blaga in do nepotrebnega zavlačevanja postopka. Gre za nujne ukrepe, pri katerih je ravnanje carinskih organov vezano na zakonsko določene roke. Tek postopka je odvisen od (ne)dejavnosti oziroma molka lastnika blaga in imetnika pravice.
carina - naknadni obračun carinskega dolga - zavezanec za plačilo carinskega dolga
Po določbi 1. odstavka 125. člena CZ mora carinski zavezanec (glavni zavezanec) predložiti blago v nespremenjenem stanju namembnemu carinskemu organu v predpisanem roku in spoštovati ukrepe, ki jih je sprejel carinski organ, da bi se ugotovila in zagotovila istovetnost blaga in izpolnjevati obveznosti v tranzitnem postopku. Isti člen CZ v 3. odstavku določa, da je za izpolnitev obveznosti iz 1. in 2. odstavka tega člena odgovoren tudi prevoznik ali prevzemnik blaga, ki prejme blago vedoč, da je v carinskem tranzitnem postopku.
Po samem zakonu se šteje, da je dolžnik, ki je v obravnavanem primeru nesporno družbenik in direktor tožeče stranke, pri tožeči stranki tudi zaposlen. In če je zaposlen, (lahko) prejema tudi denarne prejemke.