CZ člen 92. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 248.
uvoz zaradi izvoza - carina
Vložnik zahtevka za odobritev postopka uvoza zaradi izvoza je tista oseba, ki bi morala izpolniti pogoje za zahtevan carinski postopek, torej tožnik, ki pa predpisanih pogojev ni izpolnil.
povračilo carinske dajatve - zavezujoča informacija - carina
Zavezujoča informacija glede uvrstitve blaga pokriva samo točno takšno blago, kot je opisano v potrdilu. Zato je CZS glede zavezujoče informacije določil tudi, da mora imeti carinski organ možnost, da preveri, ali ima konkretno blago točno takšne lastnosti, kot tisto blago, za katerega je bila dobljena zavezujoča informacija.
Konvencija o začasnem uvozu člen 2. CZ člen 72, 108, 110, 110/1. Uredba o izvajanju carinskega zakona člen 341, 375.
carina - režim začasnega uvoza blaga - ATA karnet - namen uporabe blaga - pogojna oprostitev plačila carinskih dajatev - razstavljanje na sejmu - kompenzacijske obresti
Glede na nesporno ugotovljeno posojanje blaga, ki je bilo v režimu začasnega uvoza, tudi po mnenju sodišča ne gre za razstavljanje ali uporabo na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi, ki bi imela za posledico zadržanje pogojne oprostitve plačila dajatev, ki jo je tožnik dosegel z deklariranjem blaga za namen sejem in razstavljanje na sejmu.
Če v zvezi s prevozom trošarinskih izdelkov med državami članicami pride do nepravilnosti in je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije, so izpolnjeni zakonski pogoji za obračun trošarine.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 19a, 15, 16, 18, 19a, 15, 16, 18.
okoljska dajatev - okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida - vračilo vplačane okoljske dajatve
Za čas, za katerega upravičenec ne razpolaga z veljavnimi dovoljenji za oproščenega proizvajalca, ne more uveljavljati vračila vplačane okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida.
V postopku z izrednim pravnim sredstvom - obnovo postopka že vrnjene trošarine po določbi 7. odstavka 54. člena ZTro gre za to, da je tožnik uveljavljal vračilo trošarine z računi, ki niso verodostojni, kar pomeni, da ni dokazov, da je energente dejansko tudi nabavil in plačal. S tem pa tudi niso izpolnjeni pogoji do vračila trošarine. V zadevi je podan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP. Ob naknadnem preverjanju verodostojnosti računov o nabavi energentov, na podlagi katerih je tožniku bila v postopku vračila vrnjena trošarina, je bilo ugotovljeno, da so računi neverodostojni.
naknaden obračun carinskega dolga - tarifiranje blaga v KN - zavezujoča informacija - naknadno preverjanje carinske deklaracije
Tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ne gre za uporabo inštituta zavezujoče tarifne informacije po 12. členu CZS. Tožnik bi zavezujočo tarifno informacijo lahko pridobil in jo uporabljal za uvoz delov za radarje, kot zatrjuje v tožbi, to pa iz upravnih spisov ne izhaja, pa tudi tožnik tega ne zatrjuje. Zgolj sklicevanje na tarifiranje blaga v ECL z dne 7. 1. 2004 pa ne pomeni zavezujoče informacije v smislu navedenega predpisa. V obravnavanem primeru je šlo za naknadno preverjanje deklaracije po 78. členu CZS. Podlago za izdajo izpodbijane odločbe je prvostopni organ pravilno navedel v 220. členu CZS, ki se nanaša na naknadno vknjižbo. Ker se po 62. členu ZICPES carinski dolg sporoči v skladu z določbami o vročanju davčnih odločb, je po mnenju sodišča v obravnavani zadevi prvostopni organ tožniku pravilno sporočil znesek carinskega dolga z odločbo.
povračilo carinskega dolga - poenostavljen postopek - carina
Tožnik svojega zahtevka (carinske deklaracije) ne more več spreminjati potem, ko je blago prepuščeno deklarantu (50. člen CZ). Tožnik preferencialne obravnave blaga v carinski deklaraciji ni uveljavljal, ravno tako ni pridobil dovoljenja za poenostavljeni postopek - nepopolno deklaracijo.
CZ člen 143, 154, 154/3-c. ZDDV člen 22, 22/4. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 36.
davčna osnova pri začasnem izvozu na oplemenitenje - carina - DDV - naknaden obračun carinskih dajatev
V davčno osnovo iz 4. odstavka 22. člena ZDDV se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse in druge dajatve ter posredni stroški, kar pomeni, da je pri davčni osnovi oplemenitenega blaga treba upoštevati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZDDV.
Tuja carinska deklaracija je bila izdana 18. 10. 2004, torej že pred izdajo prvostopne odločbe, tožnik (ki ga sodišče šteje kot kvalificirano osebo, saj gre za deklaranta, ki mora dobro poznati carinske predpise) pa ni pojasnil, zakaj te deklaracije ni uspel predložiti že prej.
Upravni organ je dolžan presoditi, ali je zahtevek za povrnitev stroškov, ki mora biti posebej podan, utemeljen v smislu potrebnosti izkazanih stroškov.
V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da preferencialna obravnava blaga ni upravičena. Tožnik je bil povabljen v postopek, s pozivom, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih v postopku. Za tožečo stranko B.B.B. d.o.o. se je postopek končal ugodno, tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj ji stroškov ni priznala.
V 4. odstavku 95. člena ZDavP je izrecno navedeno, da pripadajo davčnim zavezancem obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, s čimer je pravica do zamudnih obresti omejena le na preveč plačan davek kot na izrecno določeno plačano obveznost. Morebitnega prikrajšanja, ki bi tožeči stranki zaradi plačila zamudnih obresti nastalo s plačilom na podlagi izvršljive upravne odločbe, pa na upravnopravnem področju tudi ni mogoče sanirati.
V davčno osnovo iz 4. odstavka 22. člena ZDDV se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse in druge dajatve ter posredni stroški, kar pomeni, da je pri davčni osnovi oplemenitenega blaga treba upoštevati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZDDV.
V davčno osnovo iz 4. odstavka 22. člena ZDDV se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse in druge dajatve ter posredni stroški, kar pomeni, da je pri davčni osnovi oplemenitenega blaga treba upoštevati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZDDV.
V upravnem sporu mora tožnik ves čas postopka izkazovati pravni interes. Tako mora dokazovati, da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja.
V primeru, ko stranka zatrjuje pasivni položaj družbenika, ni dovolj zgolj presoja listin, ki jih je predložila stranka sama, če organ predložene dokaze oceni kot neprimerne za dokazovanje zatrjevanega dejstva, temveč je dolžan stranko pozvati k predložitvi dokazov, ki jih sam šteje kot primerne.
Tožnik, ki je bil zavezan ravnati se po 29. členu ZDDV in Pravilniku o izvajanju 29. in 30. člena ZDDV, mora v primeru kršitve teh predpisov plačati DDV, ki ga je bil oproščen le pod natančno in v naprej določenimi pogoji.
pretrganje zastaranja - zastaranje carinskega dolga
Po določbi 157. člena CZ pravica do izterjave carinskega dolga zastara v petih letih od dneva ko je dolg nastal, v vsakem primeru pa pravica do izterjave zastara ko preteče deset let od dneva nastanka carinskega dolga. Zakon torej za zastaranje pravice do izterjave carine določa relativni petletni in absolutni desetletni zastaralni rok.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife
V obravnavanem primeru je sporna uvrstitev blaga v KNCT in posledično naknadno obračunan carinski dolg na podlagi c) točke 1. odstavka 154. člena CZ. Tudi po mnenju sodišča postopek termične obdelave gob - blanširanje, ki je bil opravljen na spornem blagu pred transportom, v 07 poglavju KNCT, razen pri zmrznjenih gobah (tarifna oznaka 07 10) ni predviden. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilna uvrstitev navedenega blaga v 20 poglavje KNCT in ne v poglavje 07, kot zatrjuje tožnik.