Pri odločanju o odlogu prisilne izterjave, v skladu s 45. členom ZDavP, pristojni upravni organ ugotavlja upravičenost vloge in v ta namen ocenjuje pritožbo stranke zoper odločbo oziroma zoper sklep o prisilni izterjavi. Iz tega izhaja, da je pogoj za odločitev o odložitvi prisilne izterjave ocena upravičenosti pritožbe, za katero pa zadošča stopnja verjetnosti in ne stopnja gotovosti, ki je sicer potrebna pri odločanju o sami stvari.
Iz izreka ni razvidno, v kolikšnem delu se terjatve zaprejo oziroma kolikšen del dolgovanega zneska je bil izterjan pred potekom zastaralnega roka, tak izrek pa je nedoločen in nepopoln. Ker pa ne iz odločbe ne iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, kdaj je absolutno zastaranje nastopilo, je v obravnavani zadevi ostalo tudi dejansko stanje v bistvenih okoliščinah nepopolno ugotovljeno.
CZ člen 62, 62/2, 50, 50/2-2, 52. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 143, 143.
naknadni obračun carinskega dolga - carina
Uveljavljanje drugih ugodnosti namesto tistih, ki so zahtevane s carinsko deklaracijo, pomeni spremembo deklaracije, spremembe pa ni več mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ ugotovil, da so podatki, ki jih deklarant želi spremeniti, netočni (2. točka 2. odstavka 50. člena CZ). To, da je carinski organ sprejel nepopolno carinsko deklaracijo, še ne pomeni njegove obveznosti, da bi moral ob sprejemu tako deklaracijo vsebinsko preveriti. Za nepopolno carinsko deklaracijo velja, da se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje ugodnosti v fazi preverjanja carinske deklaracije, ki zajema pregled dokumentov ali pregled blaga ali obojega, delno ali v celoti. Glede na določbo 2. odstavka 52. člena CZ pa preverjanje carinske deklaracije ni obligatorno. Pogoje, pod katerimi se lahko sprejme nepopolna carinska deklaracija, določa tudi 143. člen Uredbe o izvajanju carinskega zakona, iz katerega pa ne izhaja obveznost preverjanja take deklaracije po vsebini.
oprema za merjenje emisijskih koncentracij - oprostitev plačila carine
Sodišče se strinja z zaključkom carinskega organa, da uvožena oprema po obravnavani deklaraciji ne vpliva neposredno na okolje, ker služi kot pripomoček za izvajanje drugih aktivnosti s strani usposobljene osebe, ki sicer neposredno vplivajo na varstvo okolja. V skladu z ustaljeno sodno prakso se neposreden učinek določene opreme za varstvo okolja od posrednega učinka razlikuje ravno po tem, da uporaba opreme, ki neposredno vpliva na varstvo okolja, že sama pozitivno vpliva na varstvo okolja. Takšnih učinkov pa samo merjenje emisijskih koncentracij določenih plinov v izhodnem dimniku incineratorja nima.
carinska deklaracija - carinska vrednost blaga - carina
CZ carinskim organom ne daje podlage za naložitev obveznosti vložitve nove ECL v isti zadevi, kot tudi ne za sprejem nove ECL, če jo predloži (v lastnem interesu) deklarant sam. Procesna situacija, na katero opozarjata tožeči stranki, je po navedenem posledica neupravičene predložitve in neutemeljenega sprejema in potrditve nove ECL v isti zadevi. Ker pri svoji odločitvi prvostopni organ ni upošteval v isti zadevi napačno in v korist tožeče stranke sprejete nove carinske deklaracije, izpolnjene skladno z ugotovitvami preveritve kot podlage za obračun uvoznih dajatev ter sprostitev vozila v prost promet, ki po določbi 2. odstavka 155. člena CZ predstavlja izvršilni naslov, je tožena stranka utemeljeno in v korist tožečih strank v 1. točki izreka izpodbijane odločbe s spremembo prvostopne odločbe odpravila dvojnost izvršilnih naslovov tako, da je z določitvijo roka za plačilo z odločbo ugotovljenega carinskega dolga skladno s 5. odstavkom 153. člena CZ tudi obveznost plačila z odločbo ugotovljenega dolga vezala na carinsko deklaracijo.
Postopek na podlagi 1. odstavka 175.a člena CZ je tudi po presoji sodišča specifičen, saj ne gre za običajno carinjenje, v katerem carinski organi glede carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga ne morejo postopati v skladu z načelom nediskriminatornosti (44. člen CZ), pač pa gre za odkup blaga, ki je odvzeto zaradi storitve prekrška. Zakon zahteva, da storilec prekrška oziroma lastnik blaga, za katerega ni nujno, da je bil pri carinskem prekršku sploh udeležen, carinsko blago ponovno odkupi od carinskega organa in ga sprosti v prost promet, zato prosilcu ne daje možnosti, da bi izbiral med vsemi carinsko dovoljenimi rabami oziroma uporabami v skladu z načelom nediskriminatornosti, ampak zahteva, da se izvede točno določen postopek sprostitve v prost promet.
URS člen 22, 22. CZ člen 154, 154/1. ZUP člen 189/2, 9, 154, 189, 189/2, 9, 154, 189.
ustna obravnava - carina - uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - načelo zaslišanja stranke
Z ustno obravnavo se sicer res najustrezneje uresničuje načelo zaslišanja stranke iz 9. člena tega zakona, vendar kršitev pravila o obveznosti ustne obravnave sama po sebi v zakonu ni opredeljena kot bistvena kršitev pravil postopka. Če stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena, bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev načela zaslišanja strank, ki obenem predstavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic, vendar v obravnavani zadevi za takšen položaj ne gre. Generalni carinski urad po samem zakonu opravlja naloge, za katere je potrebno strokovno znanje, torej ima zaradi razpolaganja s specialnimi znanji zakonsko pooblastilo za dajanje strokovnih mnenj. To ne pomeni, da stranka nima pravice predložiti izsledkov svojega izvedenca oziroma predlagati izvedbe dokaza z izvedencem, vendar uradna oseba, ki vodi postopek, odloči o tem, ali je določeno dejstvo treba ugotoviti z izvedencem.
Po ugotovitvi, da so podatki v sporni carinski deklaraciji usklajeni s podatki iz listin, ki so bili deklaraciji priloženi v času njenega sprejema, in da je bilo blago ocarinjeno in prepuščeno deklarantu dne 14. 9. 2001, ni podlage za spremembo podatkov o vrednosti in količini blaga, sproščenega v prost promet po sporni carinski deklaraciji, in s tem za delni odpust carinskega dolga.
Sam CZ roka za dodatno opremljanje gasilskih in drugih reševalnih vozil ne določa. Stališče tožene stranke, da 2. odstavek 69. člena Uredbe določa prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da zamuda tega roka pomeni tudi izgubo pravice, ni pravilno. Pravico do oprostitev plačila carine določa CZ, in le zakon bi lahko določil prekluzivni materialni rok, v katerem bi carinski zavezanec to pravico izgubil. Po mnenju sodišča rok treh mesecev, določen v 69. členu Uredbe ni prekluziven, kar pomeni, da bi morala tožena stranka oziroma že njen prvostopni organ presojati, glede na v obravnavani zadevi pravočasno vloženo zahtevo za podaljšanje tega roka, ali je zahteva utemeljena.
CZ člen 62, 154. ZDDV člen 25, 25/1-25. Uredba za izvajanje carinskega zakona (1999) člen 6, 10. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (1999) člen 41.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - uvrstitev blaga v KNCT - zavezujoča informacija
V postopku naknadnega preverjanja carinske deklaracije po 62. členu CZ, ki daje carinskim organom pooblastilo, da po prepustitvi blaga deklarantu preverijo carinske deklaracije, je carinski
organ ugotovil, da gre za netočnost deklariranja medicinskih pripomočkov. Tudi po mnenju sodišča ima tožena stranka prav, ko utemeljuje, da je pri uvrščanju blaga v carinsko tarifo treba upoštevati
temeljna pravila za uvrščanju blaga v KNCT ter splošne in dodatne opombe. Iz računa tujega dobavitelja nedvomno izhaja, da vsebuje tudi dihalne sisteme za anestezijo, ki ne sodijo v
deklarirano tarifno oznako 90 19 2000 KNCT, pri tem pa je pravno irelevantno, kakšno oznako je tožnik predlagal v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije, saj to ni predmet tega spora.
CZ člen 62. Uredba za izvajanje Carinskega zakona člen 656.
povračilo carinskega dolga - carina
Povračila in naknadna predložitev dokazil za preferencialno obravnavo so možna samo v primeru, da se predloženo potrdilo o preferencialnem poreklu blaga dejansko nanaša na zadevno uvoženo blago in da so izpolnjeni pogoji za sprejem predloženega potrdila ter da so izpolnjeni vsi ostali pogoji za preferencialno obravnavo blaga.
Za izvedbo postopka po navedeni konvenciji bi moral tožnik 4. 5. 2002 namesto tega, da je vložil ECL, carinskim organom predložiti zvezek ATA, ki se šteje kot vložitev zahtevka za odobritev začasnega uvoza, sprejem tega zvezka s strani carinskega organa pa se šteje kot dovoljenje za uporabo postopka začasnega uvoza blaga (362. člen UICZ). Kolikor bi tožnik postopal po navedenem členu, bi lahko uveljavljal ugodnosti po navedeni konvenciji. Ker pa se carinski postopki začnejo na zahtevo stranke, pri čemer vložena deklaracija pomeni vlogo, na podlagi katere carinski organ uvede postopek, je tudi po presoji sodišča tožena stranka, pred njo pa prvostopni organ, ravnal pravilno, ko je na podlagi zahteve tožnika (vloženi ECL) uvedel postopek po 108.a členu CZ, saj je uvedbo takega postopka tožnik izrecno zahteval, za izvedbo tega postopka pa si je pridobil tudi dovoljenje z dne 30. 4. 2002.
CZ člen 23, 52, 154. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 62, 62.
naknadno preverjanje carinske deklaracije
Prvostopni carinski organ imel podlago za izdajo odločbe v določbah 23. člena CZ ter 62. člena UICZ, potem ko je na podlagi 52. člena CZ po preverjanju deklaracije o zadevi odločil takoj po opravljeni preveritvi, ker so se rezultati preveritve razlikovali od podatkov carinske deklaracije in je o tem izdal odločbo (1. odstavek 154. člena CZ).
naknadni obračun uvoznih dajatev - preferencialna obravnava blaga - nastanek carinskega dolga - carina
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da določeno blago iz zadevne ECL ne izpolnjuje pogojev za preferencialno obravnavo, saj deklarant ob prijavljanju podatkov ni upošteval omejitev o preferencialnem poreklu blaga, navedenih v izjavi pooblaščenega izvoznika, podanih na fakturi, in sicer da za omenjeno blago ne velja preferencialna obravnava v smislu b) točke 1. odstavka 16. člena Odloka o preferencialnih pravilih, ki se v letu 2001 uporabljajo za izvajanje Uredbe o izvajanju Srednjeevropskega sporazuma CEFTA. Zato je tudi po mnenju sodišča podan razlog za nastanek carinskega dolga zaradi neizpolnjevanja dolžnosti po točki b) 1. odstavka 146. člena CZ. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru tudi ne gre za napako carinskega organa v smislu a) točke 5. odstavka 154. člena CZ. Kolikor tožnik ob prijavljanju podatkov v obravnavani deklaraciji sam ni upošteval omejitev o preferencialnem poreklu blaga, navedenih v izjavah pooblaščenega izvoznika na fakturah, ni mogoče reči, da carinski dolžnik ni mogel opaziti, da je napačno deklariral in da je torej ravnal v dobri veri. Deklarant pa mora po 47. a členu CZ zagotoviti med drugim točnost podatkov, ki jih navaja v carinski deklaraciji.
Carinska deklaracija je pravilna in zato ni podlage za ukrepanje carinskih organov v smislu odprave napak oziroma nepravilnosti, ugotovljenih pri naknadnem preverjanju deklaracije na podlagi 62. člena CZ, in posledično tudi ne za odpust oziroma znižanje carinskega dolga, kar predlaga tožeča stranka v svoji vlogi. Tožeča stranka tako nima prav, ko meni, da že sama določba 62. člena predstavlja podlago za spremembo podatkov v carinski deklaraciji.
V primeru, ko je terjatev v stečajnem postopku delno prerekana, je tožena stranka pri izdaji odločbe izrecno vezana z določbo 144. člena ZPPSL, po kateri stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekana, da v 15 dneh od dneva vročitve sklepa začne postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno izdala ugotovitveno odločbo v zvezi z višino carinskega dolga.
Ni mogoče slediti ugovoru tožeče stranke, da je v zadevi šlo le za registracijo tuje vloge v sodnem registru, temveč se ugotovljene okoliščine o spremembi statusa tuje vloge v vlogo domačega vlagatelja štejejo za kršitev določb 30.b člena CZ/76, katerega določbe pa se še uporabljajo, ker se carina in druge davščine na podlagi 4. odstavka 30.b člena obračunajo po predpisih, na dan izdaje odločbe o plačilu carine. S prehodom vložka tujega vlagatelja na domača družbenika pred potekom petih let od dneva vložitve vloge tuje osebe, so se stekli pogoji za obračun carinskih dajatev.