zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - agresivnost - duševna motnja - blodnjavost - obstoj milejšega ukrepa
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnika, da sta nesposobnost obvladovanja svojega ravnanja in heteroagresivnost zgolj hipotetični in neizkazani. Sodišče prve stopnje se je s tem v zvezi pravilno oprlo na izvedensko mnenje, kjer je navedeno, da je njegova presoja realnosti hudo motena in da ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060799
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje zdravja in premoženja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izostanek dokazne ocene - standard obrazloženosti sklepa - izvedensko mnenje
Prisilna hospitalizacija predstavlja hud poseg v osebnost in pravice posameznika. Zato mora sodišče natančno ugotoviti okoliščine, ki omogočajo presojo o izpolnjevanju pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez njene privolitve ter oceno v odločbi (tudi) obrazložiti. V obravnavani zadevi pa sklep ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti. Sodišče je le povzelo izvedensko mnenje izvedenca.
Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba huje ogrožala svoje zdravje. Njen provokativen odnos do drugih ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060486
ZPP člen 451, 452, 458, 458/1. OZ člen 9.
postopek v sporu majhne vrednosti - vloge v sporu majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - izpolnitev obveznosti - ugovor pasivne legitimacije - trditveno in dokazno breme
V izpodbijani sodbi je sodišče prepričljivo in razumljivo obrazložilo, zakaj ocenjuje, da so trditve tožeče stranke tako pomanjkljive in konfuzne, da ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da toži pravo osebo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061329
SPZ člen 68, 72, 72/5. DZ člen 82, 82/2. SZ-1 člen 24, 24/5, 24/6. OZ člen 1019, 1028.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - regresni zahtevek - skupno premoženje bivših zakoncev - stroški uporabe skupne stvari - delitev skupnega premoženja - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - skupna lastnina - solastnina - subsidiarno poroštvo
Do delitve oziroma razdružitve skupnega premoženja sta nosilca lastninske pravice na skupnem premoženju oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota). Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kot znaša njegov del obveznosti.
V obravnavani zadevi ne gre za terjatev upravnika večstanovanjske stavbe zoper toženko kot uporabnico stanovanja, ampak za tožnikov regresni zahtevek zoper njo, zato je irelevantno vprašanje, ali in kdaj je bil upravnik obveščen o spremembi uporabnika stanovanja. Toženka, ki je dejanska in izključna uporabnica stanovanja, je dolžna tožniku plačati vse obratovalne stroške ter ustrezni del stroškov upravljanja, ki jih je tožnik kot lastnik in subsidiarni porok plačal namesto nje.
objava popravka - pravica do popravka - zapisnik o glavni obravnavi - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - prepozno vložena tožba - zakonski prekluzivni rok - dokazni postopek - COVID-19
Treba je izhajati iz domneve o resničnosti tistega, kar izkazuje zapisnik o naroku, čeprav je tožnica njegov podpis odklonila. Nasprotnega ne more dokazati zgolj s svojimi trditvami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00060628
ZNPosr člen 13. ZS člen 105a, 105a/4.
pogodba o posredovanju - plačilo za storitev posredovanja - posredovanje z nepremičninami - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - letni razpored dela sodnikov - prenos pristojnosti
Okrajna sodišča so organizacijske enote okrožnega sodišča in predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje določenega števila ali vrste zadev med okrajna sodišča.
Procesno gradivo s prepričljivostjo izkazuje, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o posredovanju za nepremičnino. Dogovorili sta se, da bo naročitelj (toženec) posredniku (tožnici) plačal stroške posredovanja ob dokončni realizaciji prodajne pogodbe, ko prodajalec prejeme celotno kupnino. Toženec je prejel celotno kupnino, zato je dolžan plačati dogovorjeno storitev posredovanja.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - vodilni delavec - naklep - nezakonita odpoved - reintegracija - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prekluzija - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Ker tožnica ni bila opozorjena na posledico prekluzije v primeru nespoštovanja četrtega odstavka 286.a člena ZPP, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njeno četrto pripravljalno vlogo z dne 14. 10. 2020. Zaradi danega opozorila, kot izhaja iz vabila na prvi narok, ji tudi ne bi smelo odreči navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov še na prvem naroku za glavno obravnavo.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu ugotavljati, ali je kršitve, ki jih je ugotovila preiskovalna komisija, v resnici storila ali ne. Konkretni spor o trpinčenju na delovnem mestu ni namenjen temu, da se bo ponovno presojala zakonitost in pravilnost vseh delovnopravnih odločitev tožene stranke. Tožnica je imela za to na voljo pravna sredstva, ki jih je tudi izkoristila.
Oblika krivde tožene stranke oziroma osebe, ki je trpinčenje neposredno izvajala, ni odločilno dejstvo v tem sporu, čeprav nobenega od ravnanj, ki se v tem sporu očitajo kot trpinčenje, po naravi stvari ni bilo mogoče storiti drugače kot namerno. Za zaključek o odškodninski odgovornosti tožene stranke ni treba ugotavljati niti obarvanega naklepa. Zadošča, da ugotovljena ravnanja kot celota objektivno ustrezajo opredelitvi trpinčenja in da trpinčen delavec ravnanja tudi subjektivno doživlja kot takšna.
OZ člen 239, 619. Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici člen 17, 17/1, 17/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - tuje pravo - uporaba tujega prava - poznavanje tujega prava - davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - vračilo DDV - pogoji za vračilo ddv
Pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka je treba ugotoviti, kakšne pogoje glede vračil DDV določa pravo relevantnih držav članic EU.
Iz predpisov relevantnih držav članic izhaja, da so vse zadevne države članice (z izjemo Češke), določilo 17. člena Direktive 2008/9 implementirale tako, da so določile minimalne zneske nad katerimi lahko pravne osebe s sedežem v drugi državi članici zahtevajo vračilo DDV, in sicer v višini najmanj 400,00 EUR (oziroma v protivrednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje krajše od koledarskega leta in ne krajše od treh mesecev ter na najmanj 50,00 EUR (oziroma v protivednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta.
Tožbeni zahtevek za povračilo škode, ki je nastala zaradi napak tožene stranke pri izpolnjevanju zahtevkov za vračilo DDV iz Švedske v višini 44,32 EUR, Nizozemske v višini 41,83 EUR in Velike Britanije v višini 22,80 EUR (skupaj 108,95 EUR) ni utemeljen, saj zahtevki za vračilo DDV iz teh držav, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta ne smejo biti nižji od 50,00 EUR oziroma od ustrezne protivrednosti tega zneska v domači valuti države članice. Za zahtevke iz navedenih treh držav članic EU (Švedska, Nizozemska in Velika Britanija) tako ni podana vzročna zveza med napako in nastalo škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061890
KZ-1 člen 196, 196/1. ZFPPIPP člen 21, 34, 34/2, 34/2-1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - neizplačane plače - plačilo neizplačanih prejemkov iz delovnega razmerja - obvezni prispevki za socialno varnost - prednostne terjatve - socialna varnost - dobra vera
Poslovanja družbe ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcev oziroma z neizplačilom obveznih prispevkov za socialno varnost. Plače, nadomestila plače, neizplačane odpravnine ter plačilo obveznih prispevkov imajo tudi po določbi 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih terjatev, kar pomeni, da ima plačilo teh terjatev v primeru insolventnosti prednost tudi pred ostalimi nujnimi stroški poslovanja (1. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP) in tekočimi stroški rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno), zlasti pa pred stroški, povezanimi z iskanjem novih projektov.
Ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da je bil obdolženec s svojimi ravnanji, zlasti ko je vlagal v nove projekte, v dobri veri.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00061388
OZ člen 963, 963/1. ZGO-1 člen 38, 48.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - odgovornost projektanta - statična stabilnost objekta - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ratio legis vzročnost
Toženka izpostavlja dele izpovedb izvedenca selektivno in izven celotnega konteksta. Izhajajoč iz izvedenskega mnenja kot celote, ki zajema osnovno mnenje, dopolnitev in zaslišanje na naroku, pa nedvomno izhaja, da projektant v obravnavanem primeru ni izpolnil vseh svojih obveznosti.
Vzročnost v obravnavani zadevi je pravna. V skladu s teorijo ratio legis vzročnosti so kot vzrok nastanka škode v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Izvedenec je v mnenju izpostavil v času projektiranja veljavno določbo 48. člena ZGO-1, ki je določala, da je pri projektu treba upoštevati tudi rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objekta. Prav tako je bilo v 38. členu ZGO-1 določeno, da mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo. Namen izpostavljenih norm je ravno v preprečevanju škodnih dogodkov, kot se je zgodil v obravnavanem primeru in se lahko preprečijo z ustreznim ravnanjem že v fazi projektiranja. Kaj bi hipotetični statični izračun pokazal, če bi ga toženka napravila, zaradi vseh navedenih opustitev na vzročno zvezo niti ne vpliva. Tudi če bi se toženka naslonila na materialne karakteristike iz dokumentacije za T. 2 in bi statični izračun pokazal, da lahko stena zdrži dodatne obremenitve, bi ta očitno temeljil na napačnih vhodnih podatkih, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Temu bi se toženka lahko izognila le z ustrezno preveritvijo vmesne stene pred začetkom projektiranja.
spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor v izvršilnem postopku - dopolnitev tožbe - pogoji za odločitev brez naroka - odločitev na podlagi pisnih dokazov - nedovoljen pritožbeni razlog
Na dopolnjeno tožbo v postopku spora majhne vrednosti tožena stranka nikoli ni odgovorila, zato je sodišče pravilno odločilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in izdalo sodbo brez razpisa naroka.
ZSReg člen 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 505, 505-5, 526, 526/1, 526/2. Dvanajsta direktiva Sveta na področju prava družb z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom člen 4, 4/2.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - enoosebna d.o.o. - odpoklic poslovodje d.o.o. - knjiga sklepov - učinek vpisa - učinkovanje ex tunc - izbris poslovodje iz sodnega registra - deklaratornost vpisa v sodni register
Če je namen zapisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov publicitetni učinek v razmerju do tretjih in njihovo varstvo, pa to pomeni, da ima vpis sklepa družbenika v knjigo sklepov v notranjem, korporacijskem razmerju, učinek za nazaj torej od samega začetka tj. od sprejema sklepa družbenika (ex tunc). Glede na pravno naravo vpisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov, ki ni v varstvu družbenika ali njegovega sopogodbenika (kakor gre v obravnavanem primeru obravnavati poslovodjo), temveč v varstvu tretjih, to ne pomeni, da je tak sklep zato, ker ni bil vpisan v knjigo sklepov ničen oziroma brez vsake pravne veljavnosti, temveč pomeni, da pravno ni učinkoval vse dokler ni bil vpisan v knjigo sklepov, nato pa je v razmerju do poslovodje, ki je bil s sklepom odpoklican, učinkoval od dne, ko ga je družbenik sprejel.
Vpis podatka v sodni register, ki je le dekleratorne narave, ima zgolj in le publicitetne učinke in se tudi le zaradi njih izvede. Slednje pomeni le, da se po objavi takega podatka v sodni register nihče ne more sklicevati na to, da tega podatka ni poznal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060893
KZ-1 člen 48, 48/1. ZKP člen 129, 129/1, 285č, 285č/6, 372, 372-3.
priznanje krivde - prepoved vožnje motornega vozila - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - delna pravnomočnost sodbe sodišča prve stopnje - kršitev načela ne bis in idem
Čeprav je državna tožilka v obtožnem predlogu predlagala izrek stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije, pa je sodišče smelo, ko je sprejelo priznanje krivde, obdolžencu izreči prepoved vožnje motornega vozila za kategorije AM, B, B1 in G. Tožilka je na predobravnavnem naroku opredelila kaznovalni predlog tako, da se je sklicevala na sklep iz 137. člena ZKP, ki ga je sodišče izdalo pred predobravnavnim narokom, vsebuje pa prepoved vožnje motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G.
Nerazveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje iz prvega sojenja je odločba o krivdi in pravni opredelitvi (skupni izraz: krivdorek), ki je postal pravnomočen z drugostopenjsko odločitvijo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 4. 3. 2022 (prvi odstavek 129. člena ZKP). Ker pa je sodeča sodnica v novem sojenju ponovno odločila o krivdi zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1, pa je na opisan način zagrešila kršitev kazenskega zakona v vprašanju iz 3. točke 372. člena ZKP (ne bis in idem).
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - nevročitev odgovora na tožbo - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnave, zato je kot podlago za svojo odločitev uporabilo navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa prezrlo, da toženkin odgovor na tožbo ni bil vročen tožeči stranki, predno je sodišče odločilo o stroških postopka. Pa vendar je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se z vsebino vloge seznanila in se o navedbah tožene stranke pred izdajo sklepa o stroških postopka izjavila. S tem je sodišče zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
SPZ člen 87. ZPP člen 154, 156, 156/1, 185, 185/1, 286b, 347, 347/2.
izpraznitev dela nepremičnine - povrnitev stroškov postopka - krivdno načelo - časovne meje pravnomočnosti - zaključek glavne obravnave - potrebnost tožbe
Bistveno za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je namreč dejansko stanje na dan zaključka glavne obravnave, na kar se vežejo tudi časovne meje pravnomočnosti. Vsebinska odločitev o tem, ali je bila v obravnavani zadevi tožba potrebna, je namreč ključna za odločitev o povrnitvi stroškov postopka in ne za meritorno odločitev o glavni stvari.
fikcija umika tožbe - neplačilo sodne takse - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj po pošti - vročitev obvestila o prispelem pisanju - sodne počitnice / poletno poslovanje - obvestilo o prispeli pošiljki - pravilna vročitev - rok za opravo procesnega dejanja - pravica stranke do izjave
Sodne počitnice na vročitev obvestila o prispeli pošiljki in na iztek 15-dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo.
Položaj stranke je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnih počitnic. Ker je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke ali udeležencev postopka s samimi postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave, je dejanje sodišča ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma, ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062501
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1.
nesreča pri delu - padec v globino - delo na višini - dejanski delodajalec - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek - višina odškodnine - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - preuranjena odločitev - razveljavitev sodbe
Za presojo odškodninske odgovornosti ni bistveno, ali je bila toženka kot tožnikov formalni delodajalec v pogodbenem odnosu z zatrjevanim "dejanskim" delodajalcem, temveč je odločilno, kdo je bil nosilec dejavnosti na gradbišču, saj je s tem tudi prevzel obveznost iz naslova varstva pri delu.
Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je podana objektivna odgovornost toženke, je najmanj preuranjen. Sodišče prve stopnje ga je med drugim oprlo na ugotovitev, da je imela toženka vsaj delni nadzor nad potekom dejavnosti, torej na dejstvo, glede katerega je pritožbeno sodišče dalo prvostopenjskemu sodišču napotek, da ga je treba natančneje raziskati že v okviru ugotavljanja, ali je bila toženka res tožnikov dejanski delodajalec.
družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je napačno razlogovalo, da v postopku izvršbe oziroma v konkretnem postopku ni pomembno, ali je med dolžnikom in upnikovo materjo po sklenitvi dogovora pred CSD (t. j. izvršilnim naslovom) obstajala zunajzakonska skupnost. Dolžnik je v svojem ugovoru in nadaljnji vlogi navajal, da je upnika ves čas, tudi po polnoletnosti v času šolanja preživljal, da je družina živela skupaj in da se je upnikova pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti izvrševala na drug način. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka nastopi položaj, ko se pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva izvršuje na drug način, ne pa z nakazovanjem oziroma izročanjem denarnih zneskov preživnine, določenih z izvršilnim naslovom. Dolžniku v takšnem primeru tudi ni potrebno predložiti posebnega pisnega dogovora z materjo oziroma upnikom samim, saj je takšen dogovor potreben zgolj, ko starša ne živita skupaj.3