POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061803
ZPIZ-2 člen 14, 14/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 13.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 14.. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 288, 288/2.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - opravljanje dela v tujini - načelo lojalnega sodelovanja
Zavarovanec s stalnim prebivališčem v Avstriji je v spornem obdobju delo opravljal tako v Sloveniji kot v Avstriji. Ker je v Avstriji opravljal tudi znaten del zaposlitvene dejavnosti (upoštevani so bili osebni prejemki zavarovanca v Avstriji, ki so približno enako visoki kot v Sloveniji), je imenovani nosilec, tj. avstrijski zavod za zdravstveno zavarovanje, odločil, da zavarovanec bistven del svoje dejavnosti opravlja v državi svojega prebivališča, tj. v Avstriji. ZZZS je toženca obvestil, da je odločitev avstrijskega zavoda dokončna.
V skladu z načelom enotne uporabe zakonodaje obrazec A1 označuje pravo socialne varnosti (ene) države, ki naj se uporabi za isto osebo v istem časovnem obdobju. Ker zavarovanec ne more biti hkrati zavarovan v dveh državah članicah, v obdobju v katerem je zavarovan v Republiki Avstriji, ne more biti vključen tudi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.
priznanje invalidnosti I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota zavarovanja - prijava na zavodu za zaposlovanje
Določba 88. člena ZPIZ-2 je namenjena ureditvi položaja brezposelnih zavarovancev, ki na podlagi invalidnosti prvič pridobivajo pravico iz invalidskega zavarovanja. Če so pravico že pridobili, ta določba zanje ne more biti več uporabljiva na način, da bi bilo priznanje pravice pogojevano s ponovno prijavo na Zavodu za zaposlovanje. Nenazadnje je sodišče tožniku tudi že priznalo pravico do delnega nadomestila. Prijava na Zavodu za zaposlovanje in izpolnjevanje določenih aktivnosti v zvezi z zaposlovanjem pa je pomembna pri izplačevanju nadomestila za invalidnost.
ZPIZ-2 člen 182, 182/2.. ZZVZZ člen 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 163, 163/3.
stranska intervencija - začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - denarno nadomestilo v breme zavoda
Tožena stranka je ugotovila, da je bil stranski intervenient v času od 15. 12. 2021 do 14. 2. 2022 za drugo ustrezno delo upoštevaje odločbo ZPIZ, začasno nezmožen, in sicer zaradi poškodbe izven dela.
Ker je bila stranskemu intervenientu priznana pravica do dela na drugem delu, mu s tem v zvezi pripada tudi pravica do delnega nadomestila, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Riziko izplačevanja tega nadomestila je prešel na ZPIZ, s tem da je izplačevanje tega nadomestila odvisno od ravnanja delodajalca, ki mora upoštevati tako odločbo ZPIZ-a kot tudi predpise, ki urejajo zaposlovanje invalidov.
Z izhodišča osnovnega pravila obogatitvenega prava - povrniti tisto, za kar je bila stranka obogatena brez pravne podlage - je kot temeljno usmeritev treba sprejeti stališče o konkretni koristi. Le tisti plodovi oziroma koristi, s katerimi se je pridobitelj v resnici okoristil, pomenijo neupravičeno obogatitev. Vendar pa je to pravilo potrebno dosledno upoštevati zgolj v razmerju do dobrovernega pridobitelja, saj bi bila zanj, ki (utemeljeno) ni računal, da bo moral koristi nekoč povrniti in je v skladu s tem tudi ravnal, nadomestitev koristi, ki jih ni pridobil, prestroga. Drugače pa velja za nepoštenega (nedobrovernega) pridobitelja - zaradi njegove slabe vere pravni red nima težav s pravilom, da mu povrnitev naloži že na podlagi abstraktne možnosti pridobivanja plodov in obresti oziroma drugih koristi, zato mora povrniti vse plodove in koristi, vključno s tistimi, ki jih ni pridobil (postrožena odgovornost).
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prenehanje terjatve - predčasen odstop od pogodbe - odstop od pogodbe o leasingu - razlaga določil splošnih pogojev
V nasprotju s pritožbo je pritožbeno sodišče prepričano, da so bile v predmetnem sporu izpolnjene vse zakonske predpostavke za uporabo 83. člena OZ, ki ima značilnosti razlagalnega pravila, ki se uporablja samo za razlago nejasnih določil, ki jih je pripravila ena pogodbena stranka.
Povzete v argumentacijo izpodbijanega sklepa pa ob uporabi interpretacijskega argumenta a fortiori le še dodatno podkrepijo že pravnomočno presojo o tem, da je toženec zmožen plačati sodno takso za pritožbo zoper vmesno sodbo z dne 5. 3. 2018 v višini 6.525,00 EUR.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - vzrok invalidnosti I. kategorije - poškodba pri delu - javni prevoz ali organiziran prevoz delodajalca
Zaradi nediskriminatorne obravnave je treba vprašanje organiziranega prevoza presojati glede na okoliščine vsakokratne dejavnosti delodajalca ter načina in kraja izvajanja dela. To še zlasti velja za delo gozdnih sekačev, ki se ne izvaja v urbanem okolju, v tovarniških prostorih, niti na lokaciji, dostopni po javni poti z avtobusom ali prevoznim sredstvom, ki bi ga izključno opravljal le delodajalec.
Vzrok invalidnosti I. kategorije je v okoliščinah tožnikovega primera zagotovo poškodba pri delu, zadobljena v prometni nesreči ob čelnem trčenju na poti z dela 3. 10. 2017, saj je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 2. alineje 1. odst. 66. člena ZPIZ-2.
ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine d.o.o. - ničnostni razlogi - restriktivna razlaga - nezdružljivost z bistvom družbe - sklic skupščine - oddajna teorija - pravice družbenikov - sklic skupščine d.o.o. - kršitev moralnih načel - primarni in podredni tožbeni zahtevek - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - izdaja dopolnilne sodbe - zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka - dolžnost povrnitve stroškov postopka - napaka sodišča - naključje, ki se primeri stranki - pravni interes tožene stranke za pritožbo
Ničnost je tudi v statusnem pravu sankcija, ki pride v poštev le v primeru najhujših kršitev, sicer pa je večino kršitev mogoče učinkovito sanirati z izpodbojnimi zahtevki, zlasti če jih uveljavljajo delničarji oziroma družbeniki. Pravna varnost tudi v pravu družb terja, da se morebitna sporna vprašanja in kršitve kogentnih predpisov sanirajo čimprej oz. da ne ostanejo predolgo odprta ali negotova. Sklep skupščine, ki ni bila sklicana v skladu s kogentnimi pravili o sklicu, je ničen, razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji (družbeniki). Neveljavnost sklepa ne pomeni zgolj izpodbojnosti sklepa, pač pa vključuje tudi ničnost sklepa. Dejstvo, da je pravna ureditev sklica skupščine d. o. o. različna od ureditve sklica skupščine d. d., ne predstavlja ovire za smiselno uporabo določb o ničnosti.
Družbeniki tožene stranke z družbeno pogodbo niso drugače uredili sklica skupščine in so zato nični sklepi skupščine tožene stranke, ki ni bila sklicana v skladu s 509. členom ZGD-1. Za presojo pravilnosti sklica so relevantna zgolj ravnanja sklicatelja, t.j. tožene stranke.
Zmotna je predvsem podmena, da je sklic skupščine po prvem odstavku 509. člena ZGD-1 enakovreden sklicu skupščine po tretjem odstavku istega člena, in da je torej svobodni volji sklicatelja prepuščeno, ali bo posamezne ali pa kar vse točke dnevnega reda najavil družbenikom najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine ali pa zgolj 3 dni pred zasedanjem (po prejemni ali oddajni teoriji). Takšno razumevanje določila 509. člena ZGD-1 je napačno in vodi k izigravanju smisla in pomena te zakonske določbe. Najava sklepa skupščine, ki občutno posega v pravni položaj družbenika, to pa je nedvomno sklep o povečanju osnovnega kapitala in sklep o izključitvi prednostne pravice posameznim družbenikom, po tretjem odstavku 509. člena ZGD-1 ne pride v poštev, razen če bi tožena stranka izkazala utemeljene in tehtne razloge za nujnost takšnega sklica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060848
ZPP člen 8.
plačilo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbene obveznosti - neplačilo kupnine - višina kupnine - les - merila - žaga - primerna skrbnost - dokaz s sodnim izvedencem - metodološki napotek - dokazna ocena izpovedi prič - ugotavljanje dejanskega stanja - Zavod za gozdove Slovenije
Tudi če priča ni izpovedala po resnici oziroma ne dovolj prepričljivo, to samo po sebi ne pomeni, da je neresnično vse, kar je povedala. Pritožbeno sodišče se strinja, da je z izpovedbo te priče dokazano, da je bil toženec s količino na prevzemno mesto pripeljanega lesa seznanjen, saj je bil od te količine odvisen ne le strošek za delo tožničinega sekača, ampak predvsem tudi višina kupnine, ki jo je moral toženec plačati.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Sodišče je argumentacijo usmerilo v bistveno ugotovitev izvedenke, da tožnica s priznanimi stvarnimi razbremenitvami ne potrebuje še časovne razbremenitve krajšega delovnega časa. Časovna razbremenitev kot taka ne more nadomestiti nujno potrebnih stvarnih razbremenitev. Kompenzacija, ki si jo želi tožnica iz praktičnih razlogov, ni dopustna. Le dosledno upoštevanje ustreznega dela je zagotovilo, da bo tožnica ustrezno delo zmogla opravljati v polnem delovnem času.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - načelo materialne resnice - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče je ocenilo, da obstoji podlaga za pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja. Primerjava med izvedenskim mnenjem z dne 6. 4. 2022 in dopolnilnim izvedenskim mnenjem z dne 4. 5. 2022, pokaže, da ne gre zgolj za dodatna pojasnila predhodno obrazloženega v izvirnem izvedenskem mnenju. Pri presoji pripomb ocena toženca o relevantnosti ne more biti ključna. Toženčev cilj je diametralno nasproten cilju, ki ga zasleduje tožnica. Sodišče je tisto, ki dokazno oceni izvedensko mnenje in sprejme odločitev o potrebnosti morebitnih dopolnitev. V dopolnilnem mnenju je sodna izvedenka odgovorila na pripombe tožnice, ki se tožencu zdijo nerelevantne in nepotrebne, pa vendar je sodišče ocenilo drugače.
ZFPPIPP člen 389, 389/2. ZIZ člen 79, 79/1-1, 101. DZ člen 141, 141/1, 141/2. ZJSRS člen 21a, 21c, 21c/4. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
osebni stečaj - predmeti, izvzeti iz izvršbe - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - osebno vozilo - pravica do stikov otroka s starši - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku - tehtanje pravic v koliziji
Glede na okoliščine konkretnega primera, v katerem ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo s prodajo vozila do povečanja stečajne mase, ki bi se bistveno odrazila v premoženjski sferi upnikov, je treba odločitev o izločitvi vozila iz stečajne mase sprejeti na podlagi tehtanja nastalih položajev. Na eni strani je treba upoštevati pravico upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev, na drugi strani pa pravico dolžnika do vzdrževanja stikov z mladoletnimi hčerkami. Z varstvom dolžnikove pravice do stikov z mladoletnimi hčerkami se posredno varuje pravica otrok do stikov s staršem, s katerim ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 39, 39/3, 40, 40/1, 42.
stroški izvedenca - nagrada za čas potovanja - vabilo na ogled izvedenca - vabilo strankam na ogled - višina nagrade izvedenca
Če je izvedenka ogled opravila, potem ji gre nagrada za ogled v skladu z 39. členom Pravilnika, to nagrado pa je sodišče prve stopnje primerno priznalo v višini 51,00 EUR, k čemur je treba prišteti tudi čas potovanja na ogled v višini 80,00 EUR po tretjem odstavku 39. člena Pravilnika. Sodišče prve stopnje pa bo moralo v nadaljevanju postopka presoditi, ali bi cenilka morala na ogled povabiti tudi udeležence postopka, upoštevajoč pri tem stališča pravne teorije in sodne prakse, v okviru te presoje pa bo tudi treba presoditi potrebnost dodatnih stroškov cenilke v primeru morebitne ponovitve ogleda.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - shizofrenija - nevarna vožnja v cestnem prometu - sodni izvedenec - izvedenec psihiatrične stroke
Pri nasprotni udeleženki gre za težko obliko duševne bolezni (shizofrenijo z neugodnim potekom), ima povsem ukinjen stik z realnostjo in če ne bi ostala v bolnišnici na zdravljenju, bi se njena duševna bolezen le še poslabšala. Prav njena duševna bolezen je lahko razlog za nevarnost, da bi pod vplivom psihotičnih doživljanj ogrožala sebe ali druge v prometu, saj bi se lahko pred namišljenimi preganjalci zaščitila tako, da bi z vožnjo ogrozila sebe in druge. Ker gre za relativno mlado osebo, je nujno, da se jo zadrži na zdravljenju brez privolitve tudi z namenom, da se njeno zdravstveno stanje ne poslabša in da ne pride do še hujše kronifikacije duševne bolezni.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvršba na nepremičnino - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Sodišče prve stopnje je ugotovilo in pritožbeno ni sporno, da je v teku izvršba na nepremičnino, ki je drugodolžnikov dom in da je podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Za tak primer določa šesti odstavek 169. člena ZIZ, da sodišče o tem obvesti pristojni center za socialno delo. Iz izpodbijanega sklepa in iz spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje to storilo. Če bi pristojni center za socialno delo poslal sodišču obrazloženo mnenje, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, bi v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZIZ odložilo izvršbo za šest mesecev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061045
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 285, 337, 337/1. OZ člen 240, 635, 635/1, 636, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3, 640, 665, 665/1. ZFPPIPP člen 164, 164/1, 221z, 221z/1.
predlog za izločitev izvedenca - materialno procesno vodstvo - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - gradbena pogodba - stvarne napake - skrite napake - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - razbremenitev odgovornosti - vzrok za napako - solidarna odgovornost izvajalca in projektanta - (ne)pravočasnost grajanja napak - trditvena podlaga - sklicevanje na dokaz - pritožbena obravnava - izvedensko mnenje - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti
Po presoji pritožbenega sodišča ugovor tožene stranke ustreza jamčevalnemu zahtevku odprave napak na stroške podjemnika. Ta jamčevalni zahtevek obsega naročnikovo upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake. Bistvo ugovornih navedb tožene stranke je bilo v tem, da ima zgrajeni objekt napake, ki jih je treba odpraviti, kar je oziroma še bo povzročilo določene stroške. Takšen ugovor po presoji pritožbenega sodišča ne ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka znižanja plačila, pač pa ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka odprave napak na podjemnikove stroške. Ugovor tožene stranke tudi ne ustreza uveljavljanju pravice do povračila škode v smislu drugega odstavka 635. člena OZ. Škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, namreč ni mogoče uveljavljati z odškodninskim zahtevkom, ampak samo z jamčevalnim zahtevkom.
Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je bila kršena njena pravica do sodelovanja v postopku, ker ji ni bila dana možnost udeležbe na vseh ogledih, na podlagi katerih je bilo izdelano izvedensko mnenje. V obravnavanem primeru je imelo izvedensko mnenje odločilen pomen za odločitev sodišča. V takšnih primerih pa je za učinkovito pravico stranke do izjave v dokaznem postopku potrebno, da je strankam omogočeno, da sodelujejo pri izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izvid. V obravnavani zadevi te aktivnosti vključujejo vse oglede objekta, ki jih je za potrebe izdelave izvedenskega mnenja opravila izvedenka.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, zato naročniku ni treba zatrjevati in dokazati te predpostavke. Odgovornosti za stvarno napako se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, pri čemer mora razloge za razbremenitev zatrjevati in dokazati podjemnik. Izvajalec se lahko razbremeni odgovornosti za napako objekta, katere vzrok je pomanjkljivost projektne dokumentacije, samo, če trdi in dokaže, bodisi da te pomanjkljivosti ni mogel ugotoviti in da zato njegova pojasnilna dolžnost v zvezi s to pomanjkljivostjo ni obstajala, bodisi da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki pa je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi takšne pomanjkljive dokumentacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060854
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. OZ člen 190, 190/1.
organizacija športne prireditve - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - brezplačna uporaba - najem opreme - vračilo sredstev - neupravičena obogatitev najemodajalca povrnitev investicijskih vlaganj - neupravičena obogatitev - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da je bila med pogodbenimi strankami dogovorjena plačljiva uporaba strelišča. Ravno nasprotno, izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je bila uporaba celotnega strelišča z vso pripadajočo opremo in vsemi funkcionalnimi objekti za izvedbo tekmovanja brezplačna.
Povedano drugače, prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi na podlagi izvedenega dokaznega postopka z gotovostjo ugotovilo, da so se izkopi v času delovne nezgode izvajali na globini 80-90cm, zato nobeni zgoraj navedeni posebni varnostni ukrepi niso bili potrebni, saj so ti predvideni, kadar je izkop oziroma jarek globlji kot 100 cm (Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (UL RS št. 83/05, priloga IC, C točka 12.3).
oprostitev plačila sodnih taks - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dokazni standard
Sodišče druge stopnje pri tem tudi ne more mimo dejstva, da so bili v zgoraj citirani pravdni zadevi sprejeti dokazni zaključki o tem, da toženec sploh ni izkazal, da bi bil ob sklenitvi posojilne pogodbe SV 1703/2017 z dne 6. 12. 2017 v slabem premoženjskem stanju ter bi potreboval denar za lastno preživljanje ter preživljanje družine in plačilo pravdnih stroškov v predmetni zadevi.