psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - shizofrenija - nevarna vožnja v cestnem prometu - sodni izvedenec - izvedenec psihiatrične stroke
Pri nasprotni udeleženki gre za težko obliko duševne bolezni (shizofrenijo z neugodnim potekom), ima povsem ukinjen stik z realnostjo in če ne bi ostala v bolnišnici na zdravljenju, bi se njena duševna bolezen le še poslabšala. Prav njena duševna bolezen je lahko razlog za nevarnost, da bi pod vplivom psihotičnih doživljanj ogrožala sebe ali druge v prometu, saj bi se lahko pred namišljenimi preganjalci zaščitila tako, da bi z vožnjo ogrozila sebe in druge. Ker gre za relativno mlado osebo, je nujno, da se jo zadrži na zdravljenju brez privolitve tudi z namenom, da se njeno zdravstveno stanje ne poslabša in da ne pride do še hujše kronifikacije duševne bolezni.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Sodišče je argumentacijo usmerilo v bistveno ugotovitev izvedenke, da tožnica s priznanimi stvarnimi razbremenitvami ne potrebuje še časovne razbremenitve krajšega delovnega časa. Časovna razbremenitev kot taka ne more nadomestiti nujno potrebnih stvarnih razbremenitev. Kompenzacija, ki si jo želi tožnica iz praktičnih razlogov, ni dopustna. Le dosledno upoštevanje ustreznega dela je zagotovilo, da bo tožnica ustrezno delo zmogla opravljati v polnem delovnem času.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prenehanje terjatve - predčasen odstop od pogodbe - odstop od pogodbe o leasingu - razlaga določil splošnih pogojev
V nasprotju s pritožbo je pritožbeno sodišče prepričano, da so bile v predmetnem sporu izpolnjene vse zakonske predpostavke za uporabo 83. člena OZ, ki ima značilnosti razlagalnega pravila, ki se uporablja samo za razlago nejasnih določil, ki jih je pripravila ena pogodbena stranka.
Povzete v argumentacijo izpodbijanega sklepa pa ob uporabi interpretacijskega argumenta a fortiori le še dodatno podkrepijo že pravnomočno presojo o tem, da je toženec zmožen plačati sodno takso za pritožbo zoper vmesno sodbo z dne 5. 3. 2018 v višini 6.525,00 EUR.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061803
ZPIZ-2 člen 14, 14/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 13.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 14.. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 288, 288/2.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - opravljanje dela v tujini - načelo lojalnega sodelovanja
Zavarovanec s stalnim prebivališčem v Avstriji je v spornem obdobju delo opravljal tako v Sloveniji kot v Avstriji. Ker je v Avstriji opravljal tudi znaten del zaposlitvene dejavnosti (upoštevani so bili osebni prejemki zavarovanca v Avstriji, ki so približno enako visoki kot v Sloveniji), je imenovani nosilec, tj. avstrijski zavod za zdravstveno zavarovanje, odločil, da zavarovanec bistven del svoje dejavnosti opravlja v državi svojega prebivališča, tj. v Avstriji. ZZZS je toženca obvestil, da je odločitev avstrijskega zavoda dokončna.
V skladu z načelom enotne uporabe zakonodaje obrazec A1 označuje pravo socialne varnosti (ene) države, ki naj se uporabi za isto osebo v istem časovnem obdobju. Ker zavarovanec ne more biti hkrati zavarovan v dveh državah članicah, v obdobju v katerem je zavarovan v Republiki Avstriji, ne more biti vključen tudi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - vzrok invalidnosti I. kategorije - poškodba pri delu - javni prevoz ali organiziran prevoz delodajalca
Zaradi nediskriminatorne obravnave je treba vprašanje organiziranega prevoza presojati glede na okoliščine vsakokratne dejavnosti delodajalca ter načina in kraja izvajanja dela. To še zlasti velja za delo gozdnih sekačev, ki se ne izvaja v urbanem okolju, v tovarniških prostorih, niti na lokaciji, dostopni po javni poti z avtobusom ali prevoznim sredstvom, ki bi ga izključno opravljal le delodajalec.
Vzrok invalidnosti I. kategorije je v okoliščinah tožnikovega primera zagotovo poškodba pri delu, zadobljena v prometni nesreči ob čelnem trčenju na poti z dela 3. 10. 2017, saj je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 2. alineje 1. odst. 66. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061045
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 285, 337, 337/1. OZ člen 240, 635, 635/1, 636, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3, 640, 665, 665/1. ZFPPIPP člen 164, 164/1, 221z, 221z/1.
predlog za izločitev izvedenca - materialno procesno vodstvo - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - gradbena pogodba - stvarne napake - skrite napake - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - razbremenitev odgovornosti - vzrok za napako - solidarna odgovornost izvajalca in projektanta - (ne)pravočasnost grajanja napak - trditvena podlaga - sklicevanje na dokaz - pritožbena obravnava - izvedensko mnenje - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti
Po presoji pritožbenega sodišča ugovor tožene stranke ustreza jamčevalnemu zahtevku odprave napak na stroške podjemnika. Ta jamčevalni zahtevek obsega naročnikovo upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake. Bistvo ugovornih navedb tožene stranke je bilo v tem, da ima zgrajeni objekt napake, ki jih je treba odpraviti, kar je oziroma še bo povzročilo določene stroške. Takšen ugovor po presoji pritožbenega sodišča ne ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka znižanja plačila, pač pa ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka odprave napak na podjemnikove stroške. Ugovor tožene stranke tudi ne ustreza uveljavljanju pravice do povračila škode v smislu drugega odstavka 635. člena OZ. Škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, namreč ni mogoče uveljavljati z odškodninskim zahtevkom, ampak samo z jamčevalnim zahtevkom.
Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je bila kršena njena pravica do sodelovanja v postopku, ker ji ni bila dana možnost udeležbe na vseh ogledih, na podlagi katerih je bilo izdelano izvedensko mnenje. V obravnavanem primeru je imelo izvedensko mnenje odločilen pomen za odločitev sodišča. V takšnih primerih pa je za učinkovito pravico stranke do izjave v dokaznem postopku potrebno, da je strankam omogočeno, da sodelujejo pri izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izvid. V obravnavani zadevi te aktivnosti vključujejo vse oglede objekta, ki jih je za potrebe izdelave izvedenskega mnenja opravila izvedenka.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, zato naročniku ni treba zatrjevati in dokazati te predpostavke. Odgovornosti za stvarno napako se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, pri čemer mora razloge za razbremenitev zatrjevati in dokazati podjemnik. Izvajalec se lahko razbremeni odgovornosti za napako objekta, katere vzrok je pomanjkljivost projektne dokumentacije, samo, če trdi in dokaže, bodisi da te pomanjkljivosti ni mogel ugotoviti in da zato njegova pojasnilna dolžnost v zvezi s to pomanjkljivostjo ni obstajala, bodisi da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki pa je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi takšne pomanjkljive dokumentacije.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - informativni seznam dolžnikovega premoženja - seznam dolžnikovega premoženja - narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - čas veljavnosti začasne odredbe - nova sredstva zavarovanja - predhodna odredba - začasna odredba, izdana v pravdnem postopku
Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti). Glede na obrazloženo velja poudariti, da tožnika izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja s težnjo po nadaljnjem (dodatnem) zavarovanju zahtevata v okviru že tekočega postopka zavarovanja z začasno odredbo, saj obe izdani začasni odredbi veljata še 60 dni po dnevu pravnomočnega zaključka predmetnega postopka.
ZFPPIPP člen 389, 389/2. ZIZ člen 79, 79/1-1, 101. DZ člen 141, 141/1, 141/2. ZJSRS člen 21a, 21c, 21c/4. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
osebni stečaj - predmeti, izvzeti iz izvršbe - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - osebno vozilo - pravica do stikov otroka s starši - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku - tehtanje pravic v koliziji
Glede na okoliščine konkretnega primera, v katerem ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo s prodajo vozila do povečanja stečajne mase, ki bi se bistveno odrazila v premoženjski sferi upnikov, je treba odločitev o izločitvi vozila iz stečajne mase sprejeti na podlagi tehtanja nastalih položajev. Na eni strani je treba upoštevati pravico upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev, na drugi strani pa pravico dolžnika do vzdrževanja stikov z mladoletnimi hčerkami. Z varstvom dolžnikove pravice do stikov z mladoletnimi hčerkami se posredno varuje pravica otrok do stikov s staršem, s katerim ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
Z izhodišča osnovnega pravila obogatitvenega prava - povrniti tisto, za kar je bila stranka obogatena brez pravne podlage - je kot temeljno usmeritev treba sprejeti stališče o konkretni koristi. Le tisti plodovi oziroma koristi, s katerimi se je pridobitelj v resnici okoristil, pomenijo neupravičeno obogatitev. Vendar pa je to pravilo potrebno dosledno upoštevati zgolj v razmerju do dobrovernega pridobitelja, saj bi bila zanj, ki (utemeljeno) ni računal, da bo moral koristi nekoč povrniti in je v skladu s tem tudi ravnal, nadomestitev koristi, ki jih ni pridobil, prestroga. Drugače pa velja za nepoštenega (nedobrovernega) pridobitelja - zaradi njegove slabe vere pravni red nima težav s pravilom, da mu povrnitev naloži že na podlagi abstraktne možnosti pridobivanja plodov in obresti oziroma drugih koristi, zato mora povrniti vse plodove in koristi, vključno s tistimi, ki jih ni pridobil (postrožena odgovornost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060854
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. OZ člen 190, 190/1.
organizacija športne prireditve - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - brezplačna uporaba - najem opreme - vračilo sredstev - neupravičena obogatitev najemodajalca povrnitev investicijskih vlaganj - neupravičena obogatitev - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da je bila med pogodbenimi strankami dogovorjena plačljiva uporaba strelišča. Ravno nasprotno, izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je bila uporaba celotnega strelišča z vso pripadajočo opremo in vsemi funkcionalnimi objekti za izvedbo tekmovanja brezplačna.
ZPIZ-2 člen 182, 182/2.. ZZVZZ člen 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 163, 163/3.
stranska intervencija - začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - denarno nadomestilo v breme zavoda
Tožena stranka je ugotovila, da je bil stranski intervenient v času od 15. 12. 2021 do 14. 2. 2022 za drugo ustrezno delo upoštevaje odločbo ZPIZ, začasno nezmožen, in sicer zaradi poškodbe izven dela.
Ker je bila stranskemu intervenientu priznana pravica do dela na drugem delu, mu s tem v zvezi pripada tudi pravica do delnega nadomestila, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Riziko izplačevanja tega nadomestila je prešel na ZPIZ, s tem da je izplačevanje tega nadomestila odvisno od ravnanja delodajalca, ki mora upoštevati tako odločbo ZPIZ-a kot tudi predpise, ki urejajo zaposlovanje invalidov.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 39, 39/3, 40, 40/1, 42.
stroški izvedenca - nagrada za čas potovanja - vabilo na ogled izvedenca - vabilo strankam na ogled - višina nagrade izvedenca
Če je izvedenka ogled opravila, potem ji gre nagrada za ogled v skladu z 39. členom Pravilnika, to nagrado pa je sodišče prve stopnje primerno priznalo v višini 51,00 EUR, k čemur je treba prišteti tudi čas potovanja na ogled v višini 80,00 EUR po tretjem odstavku 39. člena Pravilnika. Sodišče prve stopnje pa bo moralo v nadaljevanju postopka presoditi, ali bi cenilka morala na ogled povabiti tudi udeležence postopka, upoštevajoč pri tem stališča pravne teorije in sodne prakse, v okviru te presoje pa bo tudi treba presoditi potrebnost dodatnih stroškov cenilke v primeru morebitne ponovitve ogleda.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev sodne odločbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - pravdna sposobnost - vročilnica
Po izvedenem postopku po 346. in 346.a členu ZPP in glede na dokaze v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s predloženimi dokazi toženec uspel izpodbiti domnevo o pravilni vročitvi tožbe v odgovor. Pravilno opozarja, da za ta postopek ni odločilen datum izdaje odločbe o postavitvi toženca pod skrbništvo, pač pa njegovo psihofizično stanje v času, ko naj bi mu bila sodna pisanja vročena in v obdobju, ko bi moral opraviti potrebna procesna dejanja, da ga ne bi zadele posledice izdaje zamudne sodbe. Da v tem časovnem okviru toženec ni imel več potrebne pravdne in procesne sposobnosti, je toženec dokazal s priloženim mnenjem izvedenke psihiatrične stroke.
oprostitev plačila sodnih taks - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dokazni standard
Sodišče druge stopnje pri tem tudi ne more mimo dejstva, da so bili v zgoraj citirani pravdni zadevi sprejeti dokazni zaključki o tem, da toženec sploh ni izkazal, da bi bil ob sklenitvi posojilne pogodbe SV 1703/2017 z dne 6. 12. 2017 v slabem premoženjskem stanju ter bi potreboval denar za lastno preživljanje ter preživljanje družine in plačilo pravdnih stroškov v predmetni zadevi.
telesna okvara - pravica do invalidnine - prišteta doba - osebna okoliščina - razlaga zakonske določbe - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - delovno razmerje
Pri tožnikuje je bila ugotovljena 90 % skupna telesna okvara nastala 23. 5. 2019. S tem je prvi pogoj določen v 138. členu ZPIZ-2, kot ena izmed osebnih okoliščin v obliki telesne okvare najmanj v višini 70 %, podan. Drugi pogoj, to je obstoj obveznega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja ali drugega dela v času nastanka in nadaljnjega obstoja osebne okoliščine, torej od 23. 5. 2019 dalje, pa ni podan. Od 24. 6. 2018 dalje, to je še pred ugotovljenim nastankom 90 % telesne okvare zaradi bolezni, tožnik ni bil več in še vedno ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na nobeni podlagi.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pritožba zoper sklep - rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo zoper sklep o sprejemu osebe na zdravljenje v oddelek psihiatrične bolnišnice, ki je pod posebnim nadzorom, je 3 dni (prvi odstavek 50. člena ZDZdr); nasprotni udeleženec je bil o tem poučen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Pritožba je bila oddana priporočeno na pošto 17. 10. 2022, kar je 10 dni po poteku pritožbenega roka in po datumu, do katerega je bil zadržan na zdravljenju z izpodbijanim sklepom.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost - pravica do odmora in počitka - odmor med delovnim časom
Pravnega položaja delavca, ki dela krajši delovni čas iz naslova preostale delovne zmožnosti, ne moremo enačiti s pravnim položajem delavca, za katerega velja določilo 65. člena ZDR-1. Pri tožnici kot delovnemu invalidu se šteje, da ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, saj ji prispevek in nadomestilo za 4 ure iz naslova invalidnosti izplačuje ZPIZ. Tožnici tako pripada 30 minutni odmor.