Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 39, 39/3, 40, 40/1, 42.
stroški izvedenca - nagrada za čas potovanja - vabilo na ogled izvedenca - vabilo strankam na ogled - višina nagrade izvedenca
Če je izvedenka ogled opravila, potem ji gre nagrada za ogled v skladu z 39. členom Pravilnika, to nagrado pa je sodišče prve stopnje primerno priznalo v višini 51,00 EUR, k čemur je treba prišteti tudi čas potovanja na ogled v višini 80,00 EUR po tretjem odstavku 39. člena Pravilnika. Sodišče prve stopnje pa bo moralo v nadaljevanju postopka presoditi, ali bi cenilka morala na ogled povabiti tudi udeležence postopka, upoštevajoč pri tem stališča pravne teorije in sodne prakse, v okviru te presoje pa bo tudi treba presoditi potrebnost dodatnih stroškov cenilke v primeru morebitne ponovitve ogleda.
Z izhodišča osnovnega pravila obogatitvenega prava - povrniti tisto, za kar je bila stranka obogatena brez pravne podlage - je kot temeljno usmeritev treba sprejeti stališče o konkretni koristi. Le tisti plodovi oziroma koristi, s katerimi se je pridobitelj v resnici okoristil, pomenijo neupravičeno obogatitev. Vendar pa je to pravilo potrebno dosledno upoštevati zgolj v razmerju do dobrovernega pridobitelja, saj bi bila zanj, ki (utemeljeno) ni računal, da bo moral koristi nekoč povrniti in je v skladu s tem tudi ravnal, nadomestitev koristi, ki jih ni pridobil, prestroga. Drugače pa velja za nepoštenega (nedobrovernega) pridobitelja - zaradi njegove slabe vere pravni red nima težav s pravilom, da mu povrnitev naloži že na podlagi abstraktne možnosti pridobivanja plodov in obresti oziroma drugih koristi, zato mora povrniti vse plodove in koristi, vključno s tistimi, ki jih ni pridobil (postrožena odgovornost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061045
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 285, 337, 337/1. OZ člen 240, 635, 635/1, 636, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3, 640, 665, 665/1. ZFPPIPP člen 164, 164/1, 221z, 221z/1.
predlog za izločitev izvedenca - materialno procesno vodstvo - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - gradbena pogodba - stvarne napake - skrite napake - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - razbremenitev odgovornosti - vzrok za napako - solidarna odgovornost izvajalca in projektanta - (ne)pravočasnost grajanja napak - trditvena podlaga - sklicevanje na dokaz - pritožbena obravnava - izvedensko mnenje - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti
Po presoji pritožbenega sodišča ugovor tožene stranke ustreza jamčevalnemu zahtevku odprave napak na stroške podjemnika. Ta jamčevalni zahtevek obsega naročnikovo upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake. Bistvo ugovornih navedb tožene stranke je bilo v tem, da ima zgrajeni objekt napake, ki jih je treba odpraviti, kar je oziroma še bo povzročilo določene stroške. Takšen ugovor po presoji pritožbenega sodišča ne ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka znižanja plačila, pač pa ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka odprave napak na podjemnikove stroške. Ugovor tožene stranke tudi ne ustreza uveljavljanju pravice do povračila škode v smislu drugega odstavka 635. člena OZ. Škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, namreč ni mogoče uveljavljati z odškodninskim zahtevkom, ampak samo z jamčevalnim zahtevkom.
Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je bila kršena njena pravica do sodelovanja v postopku, ker ji ni bila dana možnost udeležbe na vseh ogledih, na podlagi katerih je bilo izdelano izvedensko mnenje. V obravnavanem primeru je imelo izvedensko mnenje odločilen pomen za odločitev sodišča. V takšnih primerih pa je za učinkovito pravico stranke do izjave v dokaznem postopku potrebno, da je strankam omogočeno, da sodelujejo pri izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izvid. V obravnavani zadevi te aktivnosti vključujejo vse oglede objekta, ki jih je za potrebe izdelave izvedenskega mnenja opravila izvedenka.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, zato naročniku ni treba zatrjevati in dokazati te predpostavke. Odgovornosti za stvarno napako se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, pri čemer mora razloge za razbremenitev zatrjevati in dokazati podjemnik. Izvajalec se lahko razbremeni odgovornosti za napako objekta, katere vzrok je pomanjkljivost projektne dokumentacije, samo, če trdi in dokaže, bodisi da te pomanjkljivosti ni mogel ugotoviti in da zato njegova pojasnilna dolžnost v zvezi s to pomanjkljivostjo ni obstajala, bodisi da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki pa je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi takšne pomanjkljive dokumentacije.
ZFPPIPP člen 389, 389/2. ZIZ člen 79, 79/1-1, 101. DZ člen 141, 141/1, 141/2. ZJSRS člen 21a, 21c, 21c/4. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
osebni stečaj - predmeti, izvzeti iz izvršbe - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - osebno vozilo - pravica do stikov otroka s starši - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku - tehtanje pravic v koliziji
Glede na okoliščine konkretnega primera, v katerem ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo s prodajo vozila do povečanja stečajne mase, ki bi se bistveno odrazila v premoženjski sferi upnikov, je treba odločitev o izločitvi vozila iz stečajne mase sprejeti na podlagi tehtanja nastalih položajev. Na eni strani je treba upoštevati pravico upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev, na drugi strani pa pravico dolžnika do vzdrževanja stikov z mladoletnimi hčerkami. Z varstvom dolžnikove pravice do stikov z mladoletnimi hčerkami se posredno varuje pravica otrok do stikov s staršem, s katerim ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - shizofrenija - nevarna vožnja v cestnem prometu - sodni izvedenec - izvedenec psihiatrične stroke
Pri nasprotni udeleženki gre za težko obliko duševne bolezni (shizofrenijo z neugodnim potekom), ima povsem ukinjen stik z realnostjo in če ne bi ostala v bolnišnici na zdravljenju, bi se njena duševna bolezen le še poslabšala. Prav njena duševna bolezen je lahko razlog za nevarnost, da bi pod vplivom psihotičnih doživljanj ogrožala sebe ali druge v prometu, saj bi se lahko pred namišljenimi preganjalci zaščitila tako, da bi z vožnjo ogrozila sebe in druge. Ker gre za relativno mlado osebo, je nujno, da se jo zadrži na zdravljenju brez privolitve tudi z namenom, da se njeno zdravstveno stanje ne poslabša in da ne pride do še hujše kronifikacije duševne bolezni.
najemna pogodba - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ustna najemna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - negativno dejstvo - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - trditveno in dokazno breme - prekarij - nedovoljena pritožbena novota - trditvena podlaga strank - izpovedba stranke - ugovor pasivne legitimacije - neutemeljen ugovor
Ločiti je treba med navedbami, s katerimi stranke v postopku podajajo svoje trditve o dejstvih in s tem postavijo okvir, znotraj katerega sodišče nato ugotavlja dejansko stanje, in med izpovedbami, kjer pa gre za enega izmed dokazov. Če stranka, ko je zaslišana, nekaj izpove, to ne predstavlja dejanske navedbe in ne širi strankine trditvene podlage. Če je stranka izpovedala nekaj, za kar ni bilo trditvene podlage, takšna izpovedba tudi ne more sama po sebi ničesar dokazovati.
Povsem neutemeljene pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ugovor pasivne legitimacije, ki je bil podan šele po prvem naroku za glavno obravnavo. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je neutemeljeno sklicevanje, da se je šele na prvem naroku (v izpovedbah strank in prič) izkazalo nekaj dejstev, ki so bila prej zamolčana. Takšne trditve so prilagojene interesom tožene stranke v postopku. Neživljenjsko in povsem neprepričljivo je namreč, da toženka, ki je bila prisotna ob dogovarjanju za sklenitev najemne pogodbe in ki je pisno najemno pogodbo tudi podpisala, poleg tega pa po kvalificiranem pooblaščencu tudi podala več vlog v tej pravdi, v katerih je pojasnjevala okoliščine v zvezi z dogovarjanjem in sklenitvijo najemne pogodbe, vse do prvega naroka za glavno obravnavo ne bi vedela, da pravzaprav ni ona najemnica, ampak njen mož.
ZD člen 163, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da ji s strani sodišča prve stopnje ni bila dana možnost, da se izjavi o vlogi A. A., v kateri je le ta prvič navedla, da v zapuščino po pokojnem D. D. sodi tudi traktor. Vloga dedinje A. A. je na sodišče prispela po zadnji zapuščinski obravnavi, ni pa bila vročena ostalima dvema dedičema v izjavo.
ZKP člen 59, 59/2, 117, 117/6, 293, 293/3, 306, 306/3, 357, 357-2. KZ-1 člen 220, 220/1, 220/3.
poškodovanje tuje stvari - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - predlagalni delikt - predlog za pregon - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - oškodovanec kot priča - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - odsotnost pravnega pouka oškodovancu o posledicah neudeležbe na glavni obravnavni - neprihod na narok - posledice neprihoda na narok - umik predloga za pregon - domneva umika predloga za pregon
Oškodovanec ima v kazenskem postopku dvojno funkcijo, saj je hkrati procesni subjekt in priča. Zato je pri pravnih posledicah oškodovančeve neudeležbe na glavni obravnavi treba razlikovati, v kakšnem svojstvu je bil vabljen. Če je bil oškodovanec vabljen kot priča, je njegova udeležba na glavni obravnavi obvezna in je posledica neizpolnitve obveznosti v vzpostavitvi domneve umika predloga za pregon. Če pa je bil vabljen kot procesni subjekt, je posledica njegove neudeležbe le izguba možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov na glavni obravnavi (drugi odstavek 59. člena ZKP). Ker v konkretnem primeru oškodovanka na glavno obravnavo ni bila vabljena v svojstvu priče, temveč v svojstvu procesnega subjekta, njena navzočnost na glavni obravnavi ni bila obvezna in ne morejo nastopiti posledice iz tretjega odstavka 306. člena ZKP.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - solastnina na nepremičnini - prodaja celotne nepremičnine - izpraznitev dela nepremičnine
V predmetnem stečajnem postopku se je prodajal solastniški delež ½ stečajnega dolžnika na nepremičnini, na kateri ima druga oseba solastniški delež do ½. Dolžnikov delež na nepremičnini se je prodajal skupaj s preostalim deležem do ½, ki predstavlja del stečajne mase v drugem postopku osebnega stečaja. Oba sklepa o (hkratni) prodaji obeh solastniških deležev sta pravnomočna. Sodišče prve stopnje je v obeh postopkih osebnega stečaja izdalo sklepa o izpraznitvi nepremičnine in oba solastnika morata hkrati izprazniti nepremičnino ter jo izročiti upraviteljema. V takem primeru lahko sodišče naloži dolžnikoma izpraznitev celotne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00060139
ZGD-1 člen 263, 263/1. OZ člen 243, 243/4, 346, 352, 352/3.
odškodninska odgovornost poslovodstva - kršitev družbene pogodbe - zastaranje tožbenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - škodno ravnanje - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - izpodbijanje dokazne ocene
Višje sodišče ne sledi tožeči stranki, da se je s škodo v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nakup nepremičnine v B. seznanila šele po pridobitvi cenitve vrednosti nepremičnine in po njeni nadaljnji prodaji dne 26. 9. 2016. Očitano protipravno ravnanje toženca naj bi predstavljala sklenitev prodajne pogodbe za nakup sporne nepremičnine. Posledično torej ne more držati, da je škoda nastala šele potem, ko je bila nepremičnina za nižji znesek prodana. Kvečjemu bi s prodajo nepremičnine prišlo do zniževanja nastale škode, kar pa nima vpliva na začetek teka zastaralnega roka.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/3, 45.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - spor o stvarni pravici - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravna narava zahtevka
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da zahtevek za priznanje, da Potrdilo z dne 22. 11. 2016 ni javna listina, ni spor glede stvarne pravice, četudi ima sicer ta listina vlogo v zemljiškoknjižnem postopku. Ne drži pa niti pritožbena navedba, da gre za postopek, katerega predmet je veljavnost vpisa v javno knjigo, glede katerega je po določbi tretjega odstavka 24. člena Uredbe Bruselj I izključno pristojno sodišče države, kjer se vodi javna knjiga (v konkretnem primeru hrvaška zemljiška knjiga). Končni namen, za katerega bo sodna odločba v tem postopku uporabljena, ne pomeni, da je ta končni namen (izpodbijanje veljavnosti vpisov v zemljiški knjigi na Hrvaškem) tudi predmet tega konkretnega postopka, kot želi prikazati tožena stranka.
oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - zloraba procesnih pravic - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pravne osebe po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 ni mogoče oprostiti plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR. Za pritožbo pa je potrebno plačati sodno takso v znesku 20,50 EUR, tako da pritožnik ne more doseči oprostitve sodne takse. Zato sodišče prve stopnje niti ni smelo preverjati, ali je pritožnik sposoben plačati to sodno takso.
Rok za plačilo sodne takse bo v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 zaradi vložene pritožbe pričel teči z vročitvijo tega sklepa višjega sodišča. Če pritožnik sodne takse v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa ne bo plačal, se bo pritožba štela za umaknjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060841
KZ člen 111, 111/1, 111/1-3, 112, 112/6. URS člen 22, 22/1. ZKP člen 500, 500/1.
odvzem premoženjske koristi - prejemnik premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - pravica do izjave - zastaranje
Odvzem premoženjske koristi je (procesno gledano) posledica, ki sledi obsodilni sodbi po izvedenem poštenem postopku. Ker se o odvzemu premoženjske koristi odloči s sodbo, ki se v primeru priznanja krivde izda po opravljenem naroku za izrek kazenske sankcije (NIKS), se le na tem naroku lahko izvede narok v smislu 500. člena ZKP za odvzem premoženjske koristi, le na tem naroku lahko prejemnik koristi uveljavi svojo pravico do izjave glede odvzema premoženjske koristi, zato je dolžnost sodišča, da prejemniku koristi tako izjavo omogoči oziroma, da odvzame premoženjsko korist šele po tistem, ko po pravilno izkazanem vabilu zastopniku pravne osebe, kot pooblaščencu in pouku o posledicah neopravičenega izostanka, ugotovi, da je njun izostanek neopravičen. Samo tako postopanje pomeni pošten postopek, ki prejemniku zagotavlja ustavno zavarovano pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS. Pravica do izjave iz 22. člena Ustave je ena od elementarnih procesnih pravic udeležencev v sodnih postopkih, ki skupaj s pravicami iz 23. in 29. člena Ustave zagotavljajo pošten kazenski postopek.
Glede zastaranja, ki ga navaja pritožnik, je potrebno ločiti med zastaranjem terjatve odvzema premoženjske koristi in zastaranjem izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče lahko odvzame premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, bodisi storilcu tega kaznivega dejanja ali pa drugemu prejemniku te koristi, le s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v kazenskem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje, torej z obsodilno sodbo. To pa pomeni, da se zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi, ki je judikatna terjatev, smiselno navezuje na določbe Kazenskega zakonika o zastaranju kazenskega pregona. Zastaranje pravice sodišča za odvzem premoženjske koristi se tako veže na zastaranje kazenskega pregona.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost ukrepa - poseg v ustavno varovane pravice - namen ukrepa
V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ob hkratni izpolnitvi pogoja iz 53. člena ZDZdr. Šele če so izpolnjeni vsi ti pogoji, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice. Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja - verjetnost obstoja terjatve - prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - zavarovanje nedenarne terjatve
Tožeča stranka predlaga neprimerno sredstvo zavarovanja, zato je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
Glede druge parcele sodišče pravilno ugotavlja, da ni izkazana niti verjetnost terjatve. Toženka je parcelo kupila v izvršilnem postopku in ji je bila domaknjena. Tožnik je bil dolžnik in je za domik vedel, saj mu je bil sklep vročen. Zato ne more trditi, da ker je ostal še na parceli, je dobroveren in je parcelo nasproti kupcu, tožencu, priposestvoval.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061289
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZDR-1 člen 76, 86, 102, 102/1, 112. ZOFVI člen 48.
regulacijska začasna odredba - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika - sindikat - javni zavod - obvestilo o seji - pristojnosti sindikata v zvezi z delovnimi razmerji - mnenje sindikata - posvetovanje s sindikatom - interes upnika - finančne posledice
Aktivno sodelovanje sindikata se lahko udejanja na različne načine, npr. preko podajanja mnenj, pripomb, predlogov, obveznega posvetovanja s sindikati v postopkih o kolektivnih pravicah delavcev, v določenih primerih je predpisano tudi soglasje sindikata v nekaterih postopkih pri delodajalcu, ali pa sodelovanje pri uveljavljanju individualnih pravic delavcev kot npr. podajanje mnenja o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter soglasja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavniku delavcev.
V predlogu za izdajo začasne odredbe bi upnik primeroma moral zatrjevati, kakšne so finančne posledice za dolžnika in utemeljiti, zakaj njegov interes pretehta nad to in ostalimi posledicami za dolžnika. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi sodelovanje sindikata na sejah zavoda lahko vplivalo tudi na odločitve, sprejete na teh sejah, tudi takšne, ki so v domeni zavoda (v zvezi s šolskimi programi, statusi dijakov, vzgojno in izobraževalno problematiko...), zato bi upnik moral izkazati svoj prevladujoči interes za sodelovanje na celotnih sejah zavoda oziroma tudi pri sprejemanju tovrstnih odločitev.
URS člen 15, 15/3, 34, 35. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 83/3. KZ-1 člen 191, 191/1.
izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - tehtanje pravic v koliziji - praktična konkordanca - nasilje v družini - dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe
Poseg v ustavno pravico sam po sebi še ne pomeni, da je bila pravica kršena. Kolikor je do posega prišlo zaradi varovanja druge, močnejše ustavno zavarovane pravice, se šteje, da šibkejša pravica ni bila kršena, temveč je bilo vanjo poseženo na ustavno dopusten način.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061947
URS člen 21, 26. ZKP člen 542, 542/3. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - kršitev pravice osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi - pravica do povračila škode - zavrnjen zahtevek
Tožnik je bil tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost vzeta (tretji odstavek 542. člena ZKP).
Tožnikovo ravnanje, ko sodišču ni sporočil pravega naslova bivanja in se vabilom sodišča tudi ni odzival, je potrebno šteti za nedovoljeno ravnanje, ki je imelo upravičeno za posledico odreditev pripora s tiralico. Tožnik je na predobravnavnem naroku zamolčal, da dela v Franciji, navajal je, da je brezposeln, zato je sodišče utrdil v prepričanju, da je begosumen in da ni nobenega zagotovila za tožnikovo prostovoljno navzočnost v nadaljevanju postopka. Neutemeljeno je tako sklicevanje tožene stranke, da tega ni storil namerno. Razlog odreditve pripora pa tudi kasneje ni prenehal, kar izhaja tudi iz odločb sodišča prve in druge stopnje v kazenskem postopku.
Dejstvo, da se je tožnik po odpravi pripora potem glavnih obravnav udeleževal in se jim ni izmikal, pa še ne pomeni, da s svojim predhodnim ravnanjem ni povzročil, da mu je bil odrejen pripor.
Ker bivanjske razmere v priporu niso bile neznosne ter tožnikovo trpljenje ni presegalo trpljenja, ki izvira iz samega dejstva prestajanja pripora oziroma zapora, je bil tožnikov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
izvršitev sodne odločbe - pravica do sodnega varstva - seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - neuspešna oprava izvršbe
Ker je v konkretnem primeru upniku s pravnomočno sodbo priznana terjatev zoper dolžnika, morajo biti upniku dani možnost in sredstva, da to pravico tudi dejansko uveljavi. Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.
odločitev o stroških postopka - povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povod za tožbo - pripoznanje zahtevka - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - krivdni stroški - skrčitev tožbenega zahtevka na pravdne stroške
Skladno s 157. členom ZPP mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna (izpolnitev pomeni smiselno pripoznanje) povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda za tožbo. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov. Za odločitev o tem, ali je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki v obravnavni zadevi povrniti stroške pravdnega postopka, morajo biti torej izpolnjeni (vsi) trije pogoji: (1) tožena stranka je dala povod za tožbo, (2) tožena stranka je izpolnila zahtevek in (3) tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Ker pravdni stroški niso „pripadek“ zahtevka samega, saj zahtevek za njihovo plačilo nima nobene zveze z materialno pravico, glede katere tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo, se je treba na pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP opreti tudi v primeru, kadar tožeča stranka „skrči“ tožbeni zahtevek tako, da vztraja le še pri povrnitvi pravdnih stroškov (t.i. „skrčitev“ tožbe na stroške postopka). Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti kot o predhodnem vprašanju, da bi sodišče odločilo o stroških postopka.