ugovor zoper plačilni nalog - taksna oprostitev na podlagi zakona - strošek postopka
Kot izhaja iz prvega odstavka, 15. člen ZST-1 ureja stroške postopka in ne taksne obveznosti, ki bi v postopku nastala zaradi posameznega dejanja tožeče stranke, zaradi česar ji sodne takse tudi ni mogoče naložiti v plačilo s plačilnim nalogom.
Ker je tožeča stranka z zakonom oproščena plačila sodnih taks, je njen ugovor, da taksna obveznost zoper njo ni nastala, utemeljen.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/3, 45.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - spor o stvarni pravici - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravna narava zahtevka
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da zahtevek za priznanje, da Potrdilo z dne 22. 11. 2016 ni javna listina, ni spor glede stvarne pravice, četudi ima sicer ta listina vlogo v zemljiškoknjižnem postopku. Ne drži pa niti pritožbena navedba, da gre za postopek, katerega predmet je veljavnost vpisa v javno knjigo, glede katerega je po določbi tretjega odstavka 24. člena Uredbe Bruselj I izključno pristojno sodišče države, kjer se vodi javna knjiga (v konkretnem primeru hrvaška zemljiška knjiga). Končni namen, za katerega bo sodna odločba v tem postopku uporabljena, ne pomeni, da je ta končni namen (izpodbijanje veljavnosti vpisov v zemljiški knjigi na Hrvaškem) tudi predmet tega konkretnega postopka, kot želi prikazati tožena stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060466
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/5. ZKP člen 25, 25/6, 277, 277/1, 277/1-4, 282, 402, 402/3.
ogrožanje varnosti pri delu - ugovor zoper obtožnico - ugovorni postopek - prekoračitev pooblastila - nesreča pri delu - utemeljen sum - pristojnost zunajobravnavnega senata
Iz navedenih razlogov, ko torej dokazi izvedeni in zbrani v preiskavi predstavljajo zadostno podlago za utemeljen sum, da sta obdolženca očitano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu storila, kar pomeni, da možnost obsodilne sodbe ni izključena, je pritožbeno sodišče o ugovorih zagovornikov obdolžencev odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
ZD člen 163, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da ji s strani sodišča prve stopnje ni bila dana možnost, da se izjavi o vlogi A. A., v kateri je le ta prvič navedla, da v zapuščino po pokojnem D. D. sodi tudi traktor. Vloga dedinje A. A. je na sodišče prispela po zadnji zapuščinski obravnavi, ni pa bila vročena ostalima dvema dedičema v izjavo.
objava popravka po ZMed - zavrnitev tožbenega zahtevka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi) - pravica do popravka - namen pravice do popravka - načelo enakosti orožij - svoboda novinarskega izražanja
Ker predlagana objava popravka ne vsebuje zanikanja bistva sporočila, v katerem je bil tožnik omenjen, je podan razlog za odklonitev objave iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Predlog je tudi predolg, saj je nesorazmerno daljši od obvestila.
URS člen 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 62, 62/4. ZPP člen 346, 346/1.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - sprejem na zdravljenje v nujnih primerih - privolitev v psihiatrično zdravljenje - prostovoljno zdravljenje - ustavitev postopka - prisilno zdravljenje
ZDZdr določa, da sodišče nadomesti privolitev osebe za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti. Če ne gre za tak primer in nadomestitev privolitve ni potrebna, ker je oseba v sprejem v psihiatrično bolnišnico privolila, njena privolitev pa je izraz njene svobodne volje, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o njenem zdravstvenem stanju in zdravljenju, sodni postopek ni potreben.
Ugodnejše odločbe nasprotna udeleženka s svojo pritožbo ne more doseči, kar pomeni, da ni pritožbene potrebe oziroma da za pritožbo nima pravnega interesa.
začetek stečajnega postopka - začetni predujem - doplačilo predujma - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Rok za doplačilo predujma je zakonski rok, ki ni podaljšljiv, kot so sicer sodni roki in ne gre za plačilni rok v smislu 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2022 in 2023, temveč gre za zakonski rok za odpravo pomanjkljivosti predloga za začetek stečajnega postopka kot ene od procesnih predpostavk.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost ukrepa - poseg v ustavno varovane pravice - namen ukrepa
V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ob hkratni izpolnitvi pogoja iz 53. člena ZDZdr. Šele če so izpolnjeni vsi ti pogoji, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice. Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
izvršitev sodne odločbe - pravica do sodnega varstva - seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - neuspešna oprava izvršbe
Ker je v konkretnem primeru upniku s pravnomočno sodbo priznana terjatev zoper dolžnika, morajo biti upniku dani možnost in sredstva, da to pravico tudi dejansko uveljavi. Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.
oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - zloraba procesnih pravic - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pravne osebe po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 ni mogoče oprostiti plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR. Za pritožbo pa je potrebno plačati sodno takso v znesku 20,50 EUR, tako da pritožnik ne more doseči oprostitve sodne takse. Zato sodišče prve stopnje niti ni smelo preverjati, ali je pritožnik sposoben plačati to sodno takso.
Rok za plačilo sodne takse bo v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 zaradi vložene pritožbe pričel teči z vročitvijo tega sklepa višjega sodišča. Če pritožnik sodne takse v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa ne bo plačal, se bo pritožba štela za umaknjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060841
KZ člen 111, 111/1, 111/1-3, 112, 112/6. URS člen 22, 22/1. ZKP člen 500, 500/1.
odvzem premoženjske koristi - prejemnik premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - pravica do izjave - zastaranje
Odvzem premoženjske koristi je (procesno gledano) posledica, ki sledi obsodilni sodbi po izvedenem poštenem postopku. Ker se o odvzemu premoženjske koristi odloči s sodbo, ki se v primeru priznanja krivde izda po opravljenem naroku za izrek kazenske sankcije (NIKS), se le na tem naroku lahko izvede narok v smislu 500. člena ZKP za odvzem premoženjske koristi, le na tem naroku lahko prejemnik koristi uveljavi svojo pravico do izjave glede odvzema premoženjske koristi, zato je dolžnost sodišča, da prejemniku koristi tako izjavo omogoči oziroma, da odvzame premoženjsko korist šele po tistem, ko po pravilno izkazanem vabilu zastopniku pravne osebe, kot pooblaščencu in pouku o posledicah neopravičenega izostanka, ugotovi, da je njun izostanek neopravičen. Samo tako postopanje pomeni pošten postopek, ki prejemniku zagotavlja ustavno zavarovano pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS. Pravica do izjave iz 22. člena Ustave je ena od elementarnih procesnih pravic udeležencev v sodnih postopkih, ki skupaj s pravicami iz 23. in 29. člena Ustave zagotavljajo pošten kazenski postopek.
Glede zastaranja, ki ga navaja pritožnik, je potrebno ločiti med zastaranjem terjatve odvzema premoženjske koristi in zastaranjem izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče lahko odvzame premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, bodisi storilcu tega kaznivega dejanja ali pa drugemu prejemniku te koristi, le s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v kazenskem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje, torej z obsodilno sodbo. To pa pomeni, da se zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi, ki je judikatna terjatev, smiselno navezuje na določbe Kazenskega zakonika o zastaranju kazenskega pregona. Zastaranje pravice sodišča za odvzem premoženjske koristi se tako veže na zastaranje kazenskega pregona.
stranska intervencija - zastopanje družbe - pooblastitev za zastopanje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - razrešitev direktorja
Določene (obligacijske) zahtevke družbeniki lahko uveljavijo tudi po sodni poti (tretji odstavek 515. člena ZGD-1 v zvezi z 8. in 9. alinejo 505. člena ZGD-1 ter 513. člen ZGD-1), vendar v obravnavani zadevi ne gre za pravdo, ki bi predstavljala tak primer. V kolikor se zoper odločitev o zavrnitvi stranske intervencije pritožuje odvetnik A. A. v imenu tožnice, pa je njegovo pritožbo v tem delu potrebno kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP), ker zanjo nima veljavnega pooblastila, kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju. Razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja družbe z omejeno odgovornostjo ne more imeti učinkov za nazaj tako, da bi se štelo, da tožnica v določenem obdobju sploh ni imela zakonitega zastopnika oziroma so bile vse njegove odločitve, v danem primeru preklic pooblastila odvetniku A. A. ter preklic pooblastila B. B.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40.
dopolnitev izvedenskega mnenja - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Sodišče je izvedencu za opravljeno delo priznalo nagrado za pregled listin do 50 strani, nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja in 2 % materialnih stroškov. Izvedenec je priglasil nagrado za študij dokumentacije in izdelavo dopolnitve mnenja v najnižjem znesku oziroma obsegu. Skupno je sodni izvedenec upravičen do nagrade in stroškov v znesku 208,08 EUR, k temu pa je treba prišteti še 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00060892
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - razlogi za prekinitev postopka - delež na skupnem premoženju zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju kot predhodno vprašanje - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - ugotovitev solastniških deležev - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine je treba ugotoviti, ali in v kakšnem deležu toženci zasedajo stvar, ki je tudi v tožnikovi lasti. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da je višina deležev tožnika in prve toženke na skupnem premoženju predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Utemeljeno pa je pritožbeno stališče, da sodišče ni ocenilo vseh okoliščin, pomembnih za presojo, ali je prekinitev postopka utemeljena z vidika načela ekonomičnosti in pospešitve postopka.
ZKP člen 387, 514, 519, 519/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 36, 36/1, 37.
odstop kazenskega pregona tuji državi - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - meddržavna pogodba o pravni pomoči - mednarodna pravna pomoč - soglasje za odstop kazenske zadeve za pregon in sojenje drugi državi - izjava oškodovanca glede odstopa kazenskega pregona - konkludentna izjava volje - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Iz razlogov sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje glede izpolnitve pogojev za odstop spisa v kazenski pregon in sojenje glede soglasja oškodovanca oprlo na določbe ZKP. Vendar je pri tem povsem prezrlo določbo 514. člena ZKP, ki določa, da se daje mednarodna pravna pomoč po določbah tega zakona, če ni z mednarodno pogodbo ali zakonom določeno drugače. Določbe ZKP, ki urejajo postopek mednarodne pravne pomoči, so torej subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno. V (dvostranski) Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah je v 37. členu določeno, kaj mora obsegati zaprosilo za prevzem kazenskega pregona in katere listine je treba priložiti, med drugim tudi izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona. Ker pogodba zahteva priložitev izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona, obtoženi A. A. utemeljeno uveljavlja, da ugotovitev sklepa, da oškodovanca odstopu spisa ne nasprotujeta (ker na poziv, naj se izjasnita glede odstopa spisa, nista odgovorila) ne zadostuje, saj pasivnost oškodovancev oziroma konkludentno ravnanje ne predstavlja izjave.
skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - zapisnik o glavni obravnavi - popravek zapisnika - popravni sklep - predmet popravnega sklepa - dopolnitev - umik obtožnega predloga - pristojnost sodišča - pritožba zoper popravni sklep - oškodovanec - pritožba oškodovanca - pravica oškodovanca do pritožbe - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - dovoljenost pritožbe
Glede dopustnosti pritožbe oškodovanca A. A. pritožbeni senat pojasnjuje, da pritožnik svoje pritožbe ne vlaga zoper odločitev sodišča, ki bi se nanašala na pravni položaj oziroma procesne pravice oškodovanca kot tožilca, temveč zoper popravni sklep o zapisniku glavne obravnave. Na tej glavni obravnavi pa je bil pritožnik prisoten in zaslišan v svojstvu oškodovanca, zato ima kot oškodovanec tudi pravico do pritožbe zoper popravni sklep o zapisniku te glavne obravnave.
Ne drži, da je na podlagi tretjega odstavka 315. člena ZKP v zapisniku možno naknadno popraviti zgolj očitne napake v pisanju, ni pa mogoče dopolnjevati zapisnika. Pritožnik očitno prezre drugo poved te določbe, kjer je jasno navedeno, da sme druge popravke in dopolnitve zapisnika odrediti samo senat. V obravnavani zadevi je stvarno pristojno okrajno sodišče, kjer sodi sodnik posameznik (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1). Skladno s 429. členom ZKP veljajo v postopku pred okrajnim sodiščem posebne določbe, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah pa smiselno druge določbe tega zakona. Glede na to, da poprava zapisnika o glavni obravnavi v teh posebnih določbah ni posebej urejena, se tako tudi v postopku pred okrajnim sodiščem smiselno uporablja tretji odstavek 315. člena ZKP. Ker pred okrajnim sodiščem ni senatnega sojenja, temveč sodi sodnik posameznik, je določbo tretjega odstavka 315. člena ZKP treba razlagati tako, da je v postopku pred okrajnim sodiščem za popravke kot tudi dopolnitve zapisnika pristojen sodnik posameznik. Upoštevaje navedeno je v obravnavani zadevi okrajna sodnica zapisnik o glavni obravnavi po uradni dolžnosti popravila zakonito.
spor zaradi motenja posesti - zavrženje ugotovitvenega dela tožbe - nedovoljena tožba - dokazna ocena - ocena verodostojnosti izpovedbe - izvrševanje soposesti - prepoved bodočih motilnih dejanj
Tožnica je zahtevala, naj se ugotovi, da jo je toženec motil v nemoteni posesti določene nepremičnine tako, da je na del parcele zložil drva in veje. Zahteva se torej nanaša na ugotovitev obstoja dejstva, ne pa pravice ali pravnega razmerja. Taka tožba ni dovoljena.
Ocena verodostojnosti posameznih izpovedb upošteva vse elemente, ki jih izpostavlja pritožba: odnos priče do pravdne stranke, vir vedenja o dejstvih, o katerih izpoveduje, in vtis, ki ga je naredila na sodišče.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - preužitkarska pogodba - zahteva za izločitev sodnika - odločitev o zahtevi - dvom v pristranskost sodišča - ocena pristranskosti sodnika - subjektivna in objektivna pristranskost - pripravljalni narok - uradne poizvedbe - začasna odstranitev iz sodne dvorane - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - dokazni predlog - dokaz z zaslišanjem prič - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podana zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice ni nedovoljena, saj vsebuje dovolj jasne navedbe o razlogih, na katerih predlagatelj utemeljuje predlog za izločitev. Napačno je zato ravnanje sodnice, da je zahtevo za svojo izločitev zavrgla. Odstopiti bi jo morala v odločitev predsedniku sodišča. Ravnanje sodnice po podani zahtevi za njeno izločitev sicer ni bilo pravilno, vendar pa nepravilnosti niso vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem ni pomembno, kdaj je bila zakonska zveza formalno razvezana, pač pa dejansko skupno pridobivanje in razpolaganje s premoženjem. Toženec je sam, brez soglasja ali odobritve tožnice razpolagal s prejetim denarjem (skupnim premoženjem), kar je razlog za delitev skupnega premoženja že v postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - pripravljalna vloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da gre pri sporni vlogi za strošek, ki je bil za pravdo potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožnik sicer utemeljeno izpostavlja, da v nekaterih delih vloga predstavlja dolgovezno in nepotrebno ponavljanje navedb odgovora na tožbo, a to ne velja za vlogo kot celoto, v njej so tudi nove navedbe. Gre torej za obrazloženo pripravljalno vlogo.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - kmetijska dejavnost - upravičenec do subvencije - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Pravdni postopek za likvidacijo celotnega skupnega premoženja ni primeren, okoliščine, ki bi izjemoma opravičevale civilno delitev v pravdi pa niso podane.