postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - solastnina na nepremičnini - prodaja celotne nepremičnine - izpraznitev dela nepremičnine
V predmetnem stečajnem postopku se je prodajal solastniški delež ½ stečajnega dolžnika na nepremičnini, na kateri ima druga oseba solastniški delež do ½. Dolžnikov delež na nepremičnini se je prodajal skupaj s preostalim deležem do ½, ki predstavlja del stečajne mase v drugem postopku osebnega stečaja. Oba sklepa o (hkratni) prodaji obeh solastniških deležev sta pravnomočna. Sodišče prve stopnje je v obeh postopkih osebnega stečaja izdalo sklepa o izpraznitvi nepremičnine in oba solastnika morata hkrati izprazniti nepremičnino ter jo izročiti upraviteljema. V takem primeru lahko sodišče naloži dolžnikoma izpraznitev celotne nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060466
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/5. ZKP člen 25, 25/6, 277, 277/1, 277/1-4, 282, 402, 402/3.
ogrožanje varnosti pri delu - ugovor zoper obtožnico - ugovorni postopek - prekoračitev pooblastila - nesreča pri delu - utemeljen sum - pristojnost zunajobravnavnega senata
Iz navedenih razlogov, ko torej dokazi izvedeni in zbrani v preiskavi predstavljajo zadostno podlago za utemeljen sum, da sta obdolženca očitano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu storila, kar pomeni, da možnost obsodilne sodbe ni izključena, je pritožbeno sodišče o ugovorih zagovornikov obdolžencev odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
ZKP člen 59, 59/2, 117, 117/6, 293, 293/3, 306, 306/3, 357, 357-2. KZ-1 člen 220, 220/1, 220/3.
poškodovanje tuje stvari - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - predlagalni delikt - predlog za pregon - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - oškodovanec kot priča - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - odsotnost pravnega pouka oškodovancu o posledicah neudeležbe na glavni obravnavni - neprihod na narok - posledice neprihoda na narok - umik predloga za pregon - domneva umika predloga za pregon
Oškodovanec ima v kazenskem postopku dvojno funkcijo, saj je hkrati procesni subjekt in priča. Zato je pri pravnih posledicah oškodovančeve neudeležbe na glavni obravnavi treba razlikovati, v kakšnem svojstvu je bil vabljen. Če je bil oškodovanec vabljen kot priča, je njegova udeležba na glavni obravnavi obvezna in je posledica neizpolnitve obveznosti v vzpostavitvi domneve umika predloga za pregon. Če pa je bil vabljen kot procesni subjekt, je posledica njegove neudeležbe le izguba možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov na glavni obravnavi (drugi odstavek 59. člena ZKP). Ker v konkretnem primeru oškodovanka na glavno obravnavo ni bila vabljena v svojstvu priče, temveč v svojstvu procesnega subjekta, njena navzočnost na glavni obravnavi ni bila obvezna in ne morejo nastopiti posledice iz tretjega odstavka 306. člena ZKP.
ZD člen 163, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da ji s strani sodišča prve stopnje ni bila dana možnost, da se izjavi o vlogi A. A., v kateri je le ta prvič navedla, da v zapuščino po pokojnem D. D. sodi tudi traktor. Vloga dedinje A. A. je na sodišče prispela po zadnji zapuščinski obravnavi, ni pa bila vročena ostalima dvema dedičema v izjavo.
URS člen 15, 15/3, 34, 35. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 83/3. KZ-1 člen 191, 191/1.
izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - tehtanje pravic v koliziji - praktična konkordanca - nasilje v družini - dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe
Poseg v ustavno pravico sam po sebi še ne pomeni, da je bila pravica kršena. Kolikor je do posega prišlo zaradi varovanja druge, močnejše ustavno zavarovane pravice, se šteje, da šibkejša pravica ni bila kršena, temveč je bilo vanjo poseženo na ustavno dopusten način.
nagrada za delo izvedenca - izvedenina - sklep o izvedenini - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo - izguba pravnega interesa - popravni sklep - vsebina popravnega sklepa - vsebinski popravek - nepravilna izdaja popravnega sklepa - pritožba zoper popravni sklep - nevložitev pritožbe - pravnomočnost odločitve
Pravico do pritožbe samo tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, le ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Sodnik lahko kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe/sklepa z izvirnikom. Predmet popravnega sklepa tako ne morejo biti vsebinske napake ali pomanjkljivosti sodne odločbe. Odpravi teh je namenjen pritožbeni preizkus. Izdaja popravnega sklepa v opisani situaciji, ko je sodišče vsebinsko posegalo v izpodbijani sklep, zato predstavlja postopkovno kršitev. Vendar pa je pomembno, da pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi in da so sodišča na pravnomočne odločbe vezana.
Predpostavka obravnavanja pritožbe je tudi pravni interes. Ta mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, je pritožbo treba zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena. In ravno takšna je situacija v obravnavani zadevi. Ob vložitvi pritožbe je tožeča stranka vsekakor imela pravni interes za pritožbo, a ga je med postopkom izgubila, saj je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa z dne 4. 8. 2022, ki je postal tudi pravnomočen, samo odpravilo pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, na katere je opozarjala pritožba, saj bi sicer tožeča stranka vložila pritožbo tudi zoper sklep z dne 4. 8. 2022, a je ni.
najemna pogodba - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ustna najemna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - negativno dejstvo - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - trditveno in dokazno breme - prekarij - nedovoljena pritožbena novota - trditvena podlaga strank - izpovedba stranke - ugovor pasivne legitimacije - neutemeljen ugovor
Ločiti je treba med navedbami, s katerimi stranke v postopku podajajo svoje trditve o dejstvih in s tem postavijo okvir, znotraj katerega sodišče nato ugotavlja dejansko stanje, in med izpovedbami, kjer pa gre za enega izmed dokazov. Če stranka, ko je zaslišana, nekaj izpove, to ne predstavlja dejanske navedbe in ne širi strankine trditvene podlage. Če je stranka izpovedala nekaj, za kar ni bilo trditvene podlage, takšna izpovedba tudi ne more sama po sebi ničesar dokazovati.
Povsem neutemeljene pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ugovor pasivne legitimacije, ki je bil podan šele po prvem naroku za glavno obravnavo. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je neutemeljeno sklicevanje, da se je šele na prvem naroku (v izpovedbah strank in prič) izkazalo nekaj dejstev, ki so bila prej zamolčana. Takšne trditve so prilagojene interesom tožene stranke v postopku. Neživljenjsko in povsem neprepričljivo je namreč, da toženka, ki je bila prisotna ob dogovarjanju za sklenitev najemne pogodbe in ki je pisno najemno pogodbo tudi podpisala, poleg tega pa po kvalificiranem pooblaščencu tudi podala več vlog v tej pravdi, v katerih je pojasnjevala okoliščine v zvezi z dogovarjanjem in sklenitvijo najemne pogodbe, vse do prvega naroka za glavno obravnavo ne bi vedela, da pravzaprav ni ona najemnica, ampak njen mož.
oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - zloraba procesnih pravic - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pravne osebe po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 ni mogoče oprostiti plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR. Za pritožbo pa je potrebno plačati sodno takso v znesku 20,50 EUR, tako da pritožnik ne more doseči oprostitve sodne takse. Zato sodišče prve stopnje niti ni smelo preverjati, ali je pritožnik sposoben plačati to sodno takso.
Rok za plačilo sodne takse bo v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 zaradi vložene pritožbe pričel teči z vročitvijo tega sklepa višjega sodišča. Če pritožnik sodne takse v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa ne bo plačal, se bo pritožba štela za umaknjeno.
izvršitev sodne odločbe - pravica do sodnega varstva - seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - neuspešna oprava izvršbe
Ker je v konkretnem primeru upniku s pravnomočno sodbo priznana terjatev zoper dolžnika, morajo biti upniku dani možnost in sredstva, da to pravico tudi dejansko uveljavi. Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060841
KZ člen 111, 111/1, 111/1-3, 112, 112/6. URS člen 22, 22/1. ZKP člen 500, 500/1.
odvzem premoženjske koristi - prejemnik premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - pravica do izjave - zastaranje
Odvzem premoženjske koristi je (procesno gledano) posledica, ki sledi obsodilni sodbi po izvedenem poštenem postopku. Ker se o odvzemu premoženjske koristi odloči s sodbo, ki se v primeru priznanja krivde izda po opravljenem naroku za izrek kazenske sankcije (NIKS), se le na tem naroku lahko izvede narok v smislu 500. člena ZKP za odvzem premoženjske koristi, le na tem naroku lahko prejemnik koristi uveljavi svojo pravico do izjave glede odvzema premoženjske koristi, zato je dolžnost sodišča, da prejemniku koristi tako izjavo omogoči oziroma, da odvzame premoženjsko korist šele po tistem, ko po pravilno izkazanem vabilu zastopniku pravne osebe, kot pooblaščencu in pouku o posledicah neopravičenega izostanka, ugotovi, da je njun izostanek neopravičen. Samo tako postopanje pomeni pošten postopek, ki prejemniku zagotavlja ustavno zavarovano pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS. Pravica do izjave iz 22. člena Ustave je ena od elementarnih procesnih pravic udeležencev v sodnih postopkih, ki skupaj s pravicami iz 23. in 29. člena Ustave zagotavljajo pošten kazenski postopek.
Glede zastaranja, ki ga navaja pritožnik, je potrebno ločiti med zastaranjem terjatve odvzema premoženjske koristi in zastaranjem izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče lahko odvzame premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, bodisi storilcu tega kaznivega dejanja ali pa drugemu prejemniku te koristi, le s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v kazenskem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje, torej z obsodilno sodbo. To pa pomeni, da se zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi, ki je judikatna terjatev, smiselno navezuje na določbe Kazenskega zakonika o zastaranju kazenskega pregona. Zastaranje pravice sodišča za odvzem premoženjske koristi se tako veže na zastaranje kazenskega pregona.
ZKP člen 387, 514, 519, 519/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 36, 36/1, 37.
odstop kazenskega pregona tuji državi - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - meddržavna pogodba o pravni pomoči - mednarodna pravna pomoč - soglasje za odstop kazenske zadeve za pregon in sojenje drugi državi - izjava oškodovanca glede odstopa kazenskega pregona - konkludentna izjava volje - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Iz razlogov sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje glede izpolnitve pogojev za odstop spisa v kazenski pregon in sojenje glede soglasja oškodovanca oprlo na določbe ZKP. Vendar je pri tem povsem prezrlo določbo 514. člena ZKP, ki določa, da se daje mednarodna pravna pomoč po določbah tega zakona, če ni z mednarodno pogodbo ali zakonom določeno drugače. Določbe ZKP, ki urejajo postopek mednarodne pravne pomoči, so torej subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno. V (dvostranski) Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah je v 37. členu določeno, kaj mora obsegati zaprosilo za prevzem kazenskega pregona in katere listine je treba priložiti, med drugim tudi izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona. Ker pogodba zahteva priložitev izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona, obtoženi A. A. utemeljeno uveljavlja, da ugotovitev sklepa, da oškodovanca odstopu spisa ne nasprotujeta (ker na poziv, naj se izjasnita glede odstopa spisa, nista odgovorila) ne zadostuje, saj pasivnost oškodovancev oziroma konkludentno ravnanje ne predstavlja izjave.
stranska intervencija - zastopanje družbe - pooblastitev za zastopanje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - razrešitev direktorja
Določene (obligacijske) zahtevke družbeniki lahko uveljavijo tudi po sodni poti (tretji odstavek 515. člena ZGD-1 v zvezi z 8. in 9. alinejo 505. člena ZGD-1 ter 513. člen ZGD-1), vendar v obravnavani zadevi ne gre za pravdo, ki bi predstavljala tak primer. V kolikor se zoper odločitev o zavrnitvi stranske intervencije pritožuje odvetnik A. A. v imenu tožnice, pa je njegovo pritožbo v tem delu potrebno kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP), ker zanjo nima veljavnega pooblastila, kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju. Razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja družbe z omejeno odgovornostjo ne more imeti učinkov za nazaj tako, da bi se štelo, da tožnica v določenem obdobju sploh ni imela zakonitega zastopnika oziroma so bile vse njegove odločitve, v danem primeru preklic pooblastila odvetniku A. A. ter preklic pooblastila B. B.
skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - zapisnik o glavni obravnavi - popravek zapisnika - popravni sklep - predmet popravnega sklepa - dopolnitev - umik obtožnega predloga - pristojnost sodišča - pritožba zoper popravni sklep - oškodovanec - pritožba oškodovanca - pravica oškodovanca do pritožbe - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - dovoljenost pritožbe
Glede dopustnosti pritožbe oškodovanca A. A. pritožbeni senat pojasnjuje, da pritožnik svoje pritožbe ne vlaga zoper odločitev sodišča, ki bi se nanašala na pravni položaj oziroma procesne pravice oškodovanca kot tožilca, temveč zoper popravni sklep o zapisniku glavne obravnave. Na tej glavni obravnavi pa je bil pritožnik prisoten in zaslišan v svojstvu oškodovanca, zato ima kot oškodovanec tudi pravico do pritožbe zoper popravni sklep o zapisniku te glavne obravnave.
Ne drži, da je na podlagi tretjega odstavka 315. člena ZKP v zapisniku možno naknadno popraviti zgolj očitne napake v pisanju, ni pa mogoče dopolnjevati zapisnika. Pritožnik očitno prezre drugo poved te določbe, kjer je jasno navedeno, da sme druge popravke in dopolnitve zapisnika odrediti samo senat. V obravnavani zadevi je stvarno pristojno okrajno sodišče, kjer sodi sodnik posameznik (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1). Skladno s 429. členom ZKP veljajo v postopku pred okrajnim sodiščem posebne določbe, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah pa smiselno druge določbe tega zakona. Glede na to, da poprava zapisnika o glavni obravnavi v teh posebnih določbah ni posebej urejena, se tako tudi v postopku pred okrajnim sodiščem smiselno uporablja tretji odstavek 315. člena ZKP. Ker pred okrajnim sodiščem ni senatnega sojenja, temveč sodi sodnik posameznik, je določbo tretjega odstavka 315. člena ZKP treba razlagati tako, da je v postopku pred okrajnim sodiščem za popravke kot tudi dopolnitve zapisnika pristojen sodnik posameznik. Upoštevaje navedeno je v obravnavani zadevi okrajna sodnica zapisnik o glavni obravnavi po uradni dolžnosti popravila zakonito.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40.
dopolnitev izvedenskega mnenja - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Sodišče je izvedencu za opravljeno delo priznalo nagrado za pregled listin do 50 strani, nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja in 2 % materialnih stroškov. Izvedenec je priglasil nagrado za študij dokumentacije in izdelavo dopolnitve mnenja v najnižjem znesku oziroma obsegu. Skupno je sodni izvedenec upravičen do nagrade in stroškov v znesku 208,08 EUR, k temu pa je treba prišteti še 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - preužitkarska pogodba - zahteva za izločitev sodnika - odločitev o zahtevi - dvom v pristranskost sodišča - ocena pristranskosti sodnika - subjektivna in objektivna pristranskost - pripravljalni narok - uradne poizvedbe - začasna odstranitev iz sodne dvorane - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - dokazni predlog - dokaz z zaslišanjem prič - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podana zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice ni nedovoljena, saj vsebuje dovolj jasne navedbe o razlogih, na katerih predlagatelj utemeljuje predlog za izločitev. Napačno je zato ravnanje sodnice, da je zahtevo za svojo izločitev zavrgla. Odstopiti bi jo morala v odločitev predsedniku sodišča. Ravnanje sodnice po podani zahtevi za njeno izločitev sicer ni bilo pravilno, vendar pa nepravilnosti niso vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem ni pomembno, kdaj je bila zakonska zveza formalno razvezana, pač pa dejansko skupno pridobivanje in razpolaganje s premoženjem. Toženec je sam, brez soglasja ali odobritve tožnice razpolagal s prejetim denarjem (skupnim premoženjem), kar je razlog za delitev skupnega premoženja že v postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00060892
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - razlogi za prekinitev postopka - delež na skupnem premoženju zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju kot predhodno vprašanje - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - ugotovitev solastniških deležev - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine je treba ugotoviti, ali in v kakšnem deležu toženci zasedajo stvar, ki je tudi v tožnikovi lasti. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da je višina deležev tožnika in prve toženke na skupnem premoženju predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Utemeljeno pa je pritožbeno stališče, da sodišče ni ocenilo vseh okoliščin, pomembnih za presojo, ali je prekinitev postopka utemeljena z vidika načela ekonomičnosti in pospešitve postopka.
spor zaradi motenja posesti - zavrženje ugotovitvenega dela tožbe - nedovoljena tožba - dokazna ocena - ocena verodostojnosti izpovedbe - izvrševanje soposesti - prepoved bodočih motilnih dejanj
Tožnica je zahtevala, naj se ugotovi, da jo je toženec motil v nemoteni posesti določene nepremičnine tako, da je na del parcele zložil drva in veje. Zahteva se torej nanaša na ugotovitev obstoja dejstva, ne pa pravice ali pravnega razmerja. Taka tožba ni dovoljena.
Ocena verodostojnosti posameznih izpovedb upošteva vse elemente, ki jih izpostavlja pritožba: odnos priče do pravdne stranke, vir vedenja o dejstvih, o katerih izpoveduje, in vtis, ki ga je naredila na sodišče.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - pripravljalna vloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da gre pri sporni vlogi za strošek, ki je bil za pravdo potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožnik sicer utemeljeno izpostavlja, da v nekaterih delih vloga predstavlja dolgovezno in nepotrebno ponavljanje navedb odgovora na tožbo, a to ne velja za vlogo kot celoto, v njej so tudi nove navedbe. Gre torej za obrazloženo pripravljalno vlogo.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - kmetijska dejavnost - upravičenec do subvencije - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Pravdni postopek za likvidacijo celotnega skupnega premoženja ni primeren, okoliščine, ki bi izjemoma opravičevale civilno delitev v pravdi pa niso podane.