Sodišče prve stopnje je ob povzeti trditveni podlagi pravdnih strank, po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je izvedlo v obrazložitvi navedene dokaze, pravilno zaključilo, da so na tožnico kot osebo, ki je pred toženčevo (upnikovo) pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku (na podlagi v zemljiški knjigi zaznamovanega sklepa o izvršbi), razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom, ne glede na v času zaznambe zastavne pravice neobstoječi (in šele kasneje izvedeni) zemljiškoknjižni vpis, že prešla stvarnopravna upravičenja v obsegu, ki ji zagotavlja pravno varstvo v izločitveni pravdi. Vprašanja skrbnosti oz. poštenosti tožnice na eni strani in dobre vere toženca na drugi strani niso pravno pomembna.
ZPIZ-2 člen 63, 63/3.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
ugotavljanje invalidnosti - zmožnost za delo - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bili v postopku pred tožencem pri ugotavljanju tožnikove delazmožnosti pravilno upoštevani pogoji delovnega mesta in tudi delovna dokumentacija. Tožnik je imel sicer še sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ki je začela veljati 1. 3. 2016, vendar tožnikovo pogodbeno delo ne more predstavljati svojega poklica v smislu tretjega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in predstavljati podlago za oceno invalidnosti.
SPZ člen 193, 194, 195, 196, 196/2, 197, 198, 199, 199/1, 200. OZ-UPB1 člen 216, 216/1, 216/3, 217, 220, 225. ZZK-1 člen 20, 20/2. ZZK-1E člen 35. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 172, 172.a, 172.a/1, 172.a/2, 172.a/3, 172.a/4, 172.a/5, 180, 180/1, 196, 196/1, 196/1-2, 198. ZPP člen 105, 105/4, 108, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - zavrnitev predloga - zemljiško pismo - izvirnik - vrednostni papir - zemljiški dolg - indosament - nepopolna vloga - zavrženje predloga - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - pritožbeni stroški
Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.
ponovna odmera pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - trenutek plačila
Časovno trajanje upravnega postopka ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012. O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Tako sodna izvedenka MDPŠ kot izvedenski organ sta skozi pisna izvedenska mnenja in njihove dopolnitve pri tožnici ugotovila preostalo delovno zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je zagotoviti sodišču znanje, ki ga to nima in brez katerega odločitev v sporu ni mogoča in objektivizacija preostalih dokazov.
zamudna sodba - pogoji - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Podlaga zamudne sodbe je dejansko stanje, kot ga tožnica zatrjuje v tožbi, zaradi česar zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP). Zato toženec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija dejansko stanje.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepis na drugo šolo - pogoji za prešolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - okoliščine konkretnega primera - neogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - kraj bivanja - stiki otroka s staršem
Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo obema, v skladu z drugim odstavkom 151. člena DZ odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, sporazumno in v skladu s koristjo otrok. Če se starši niti ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, odloči o tem sodišče (četrti odstavek 151. člena DZ).
Začasna odredba o vprašanju prešolanja je začasna odločitev sodišča o vprašanju, ki (praviloma) bistveno vpliva na razvoj otrok; starši pa se o njem niso sporazumeli. Dejstvo, da je sin zaupan v vzgojo in varstvo materi, samo po sebi ne pomeni, da se ga prešola v kraj materinega bivališča oz. kraj, ki ga ta izbere.
Ob nadomestitvi soglasja v smislu četrtega odstavka 151. člena DZ mora sodišče vzeti v obzir okoliščine primera, ki jih je pravilno pretreslo v izpodbijanem sklepu in jim tudi dalo pravo težo. Pravno pomembne so torej ugotovitve sodišča, da je deček tudi po spremembi odločitve o vzgoji in varstvu med tednom bival z očetom, v (šolskem) okolju je vraščen in si želi ostati v okolju, ki ga pozna. Nič torej ne kaže na to, da bi bila verjetno izkazana takšna ogroženost (prim. 161. člena DZ), ki bi jo lahko preprečila začasna nadomestitev soglasja za prešolanje v drug kraj.
kontradiktornost postopka - pravica do izjave - pravica do obrambe z zagovornikom
Za realno in učinkovito uresničitev pravice do kontradiktornosti in pravice do obrambe z zagovornikom, oziroma pravice do izjave, mora biti tako obdolžencu kot zagovorniku predhodno omogočeno, da izvesta za procesna dejanja, glede katerih se ima obdolženi sam ali po zagovorniku pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče. Iz Ustave RS in drugega odstavka 205. člena ZKP izhajajoča dolžnost sodišča predpostavlja vročitev predloga za podaljšanje pripora obema, tako obdolžencu kot tudi zagovorniku ter nato spoštovanje 24-urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah ter dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu in dokazih, na katere se predlog opira, ter možnost da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.
STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060770
ZVEtL-1 člen 7, 29, 42, 43, 55. SZ-1 člen 23.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - površina parcele - kvadratura stavbe - merila - urbanistični in arhitekturni pogoji - vpis pravic v zemljiško knjigo - vabilo na narok - kontradiktornost - neobvezna izvedba naroka - konkretizacija pritožbenih razlogov - dokaz s sodnim izvedencem
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne določa obveznosti in nujnosti oprave naroka.
Zakon sodišču omogoča, da z uporabo meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je tudi storilo sodišče v obravnavani zadevi, ko je s pomočjo izvedenke, ki si je ogledala kraj in po pregledu dokumentacije v spisu, ugotavljalo obseg pripadajočega zemljišča k stavbama. Zahteva po omejitvi zemljišča na določeno kvadraturo ne obstaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060641
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 167, 167/1, 169, 169/7, 355, 355/2, 402, 402/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - preiskava v kazenskem postopku - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - pritožba državnega tožilca - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
V fazi odločanja o odreditvi preiskave sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP. Skozi to postopkovno fazo sodišče zgolj oceni, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obravnavani osumljenec izvršil kaznivo dejanje. In v aktualnem stadiju zbrano gradivo je po oceni pritožbenega sodišča takšne kvalitete, da poda zadostno podlago za sklep o obstoju utemeljenega suma, da je osumljeni storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Posledično je pritožbeno sodišče zoper A. A. uvedlo kazensko preiskavo.
ZPP člen 161, 161/1, 362.. ZUPJS člen 3, 6, 32, 32/1, 41.. SZ-1 člen 121, 121/5.. OZ člen 1, 1/2, 190, 197.
ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - subvencija tržne najemnine - trajanje postopka - plačilo v izogib sili - verzijski zahtevek
Pravno in življenjsko je povsem sprejemljivo ravnanje tožnikov, ki so na podlagi določila 190. člena OZ v izogib nevarnosti deložacije najemodajalcu sami plačali celotni znesek najemnine. Trajanje postopka priznanja subvencije za tržno najemnino je spremenilo razmerja med deležniki, kar je privedlo do neprimernosti postopka, opredeljenega v določilih ZUPJS za konkretni primer. Najemodajalec kot zakonsko določen prejemnik izplačila subvencije, je celotno najemnino že prejel, tudi del, za katerega je bila tožnikom subvencija priznana. Sicer ne s strani občine, temveč s strani tožnikov. Upoštevajoč sistem socialne varnosti in načel, ki ta sistem prežemajo, je pravno neprimerno vztrajati pri uporabi zakonskih določil, ki ne nalegajo na konkretni dejanski stan ter hkrati stranko, ki jo je potrebno socialno zaščititi, izpostavljati tveganjem in stroškom nadaljnjih sodnih postopkov.
nezgoda pri uporabi traktorja - soodgovornost oškodovanca - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - višina denarne odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - doktrina jajčne lupine - neme degenerativne spremembe - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - premoženjska škoda - izguba na dohodku
Izhodiščno pravilo je, da mora vsak v prvi vrsti sam skrbeti za svojo varnost. Tožnik je z zadrževanjem v območju delovanja stroja nedvomno (so)prispeval k nastanku škode.
V skladu z doktrino jajčne lupine (eggshell skull) se v razmerju do konkretnega obsega škode v skladu z načelom popolne odškodnine upošteva oškodovanec kakršen je oz. se vzpostavlja odgovornost povzročitelja škode tudi za nepredvidljive posledice njegovega ravnanja, ki nastanejo zaradi oškodovančevih posebnih lastnosti in občutljivih stanj.
Tožnik pred škodnim dogodkom ni imel težav zaradi degenerativnih sprememb. Njegovo predhodno zdravstveno stanje se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, zato ne more predstavljati (so)prispevka k škodi.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 287.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - invalidska pokojnina - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - preostala delovna zmožnost
Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica s strani ZRSZ napotena na zdravniški pregled na MDPŠ, ki pa je v nasprotju z mnenjem izvedenskega organa ugotovil, da tožnica ni sposobna za pridobitno delo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za mnenje, ki bi imelo v primeru ugotavljanja invalidnosti odločilno vlogo. Enako kot ostala dokazna dokumentacije je bilo tudi omenjeno vprašanje predmet presoje sodišča. Do medicinske dokumentacije se je opredelil tudi izvedenski organ, katerega mnenje je sodišče, zaradi prepričljivosti, tudi upoštevalo pri svoji odločitvi.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2.
zavrženje tožbe - poziv na dopolnitev tožbe
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je bil tožnici sklep o popravi tožbe vročen 18. 8. 2022. Tožnica je 22. 8. 2022 vložila vlogo z istima listinama, že priloženima tožbi, ter hkrati navedla, da odgovora na pritožbo oz. drugostopenjsko upravno odločbo še ni prejela. Sodišče prve stopnje v okoliščinah obravnavanega primera posledično pravilno zaključuje, da ne gre za stanje po 2. odst. 72. člena ZDSS-1, ki bi ga bilo mogoče šteti za molk organa. Ker tožnica tožbe tudi ni popravila niti je ni dopolnila v skladu s sklepom z dne 19. 7. 2022, jo je na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
OZ člen 132, 167, 174, 175. ZPP člen 214. ZBPP člen 46, 46/3.
zahtevek za povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode zaradi izgube zaslužka - izgubljeni zaslužek - bodoča škoda - mesečna renta - zmanjšanje delovne zmožnosti - premoženjska škoda - delovna nesreča - izguba zaposlitve - dokazni standard mejne verjetnosti - neprerekane trditve - primerjalna metoda - izvedenec finančne stroke - odprava rente - ugovor omejene zavarovalne vsote - brezplačna pravna pomoč
Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo (in s tem tudi renta v prihodnje) pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. O povrnitvi te škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Okoliščina, da je šel tožnikov bivši delodajalec v likvidacijo, zaradi česar je prišlo do prenehanja delovnih razmerij in družbe same, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče tožnikove zaposlitve, ki bi mu prinašala primerljivo plačo za delo, ki ga je opravljal. Pravno nepomembno za odločitev je, da je delodajalec z izbrisom prenehal, saj je tožnik v trditveni podlagi podal povsem zadostne trditve o tem, da bi se tudi potem (po likvidaciji) še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo, in sicer z delom gozdnega delavca.
Ker toženka glede na zadostno trditveno podlago tožnika ni podala ugovorov, da tožnik ne bi mogel v bodoče drugje pridobiti dela, kot ga je opravljal v času delovne nezgode, ki bi mu prinašal zaslužek, kot bi ga prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka, je mogoče že na podlagi neprerekanih tožnikovih trditev zaključiti, da bi se tožnik zelo verjetno še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00061449
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 194, 194/1, 194/3.. ZUP člen 221, 221/3.. OZ člen 190, 190/1.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - letni dodatek k pokojnini - začasna upravna odločba - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev
Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico le v okviru pravnega in dejanskega stanja podanega ob priznanju pravice. Zato je priznana pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le v primeru, če po izdaji odločbe o priznanju te pravice obstojijo še naprej vsi potrebni pravni in dejanski pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje. Če se dejanske okoliščine po izdaji odločbe o pravici spremenijo, lahko zavarovanec pravico še naprej uživa le v primeru, če so še nadalje izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Če ti niso več izpolnjeni, je novo dejstvo podlaga za novo upravno odločanje. Za obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogoja za izplačevanje dajatve, tožena stranka odloči o preplačilu in dolžnosti vračila izplačanih sredstev v odločbi o ugotovitvi preplačila.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da v predmetni situaciji niso bila upoštevana pravila ZPP o vročanju. Vročanje v zaprošeni državi se po 9. členu Haaške konvencije opravi po pravu zaprošene države, v konkretnem primeru po pravu Združenega kraljestva. V potrdilu o vročitvi je jasno navedeno, da je bila vročitev opravljena v skladu s civilnim procesnim pravom Anglije in Walesa. Potrdilo o vročitvi predstavlja javno listino tudi po notranjem pravu Republike Slovenije, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - organska duševna motnja
Pritožbene navedbe o okoliščinah, v katerih je policija našla udeleženca, ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitev o udeleženčevem duševnem stanju in nezmožnosti presoje o potrebnosti zdravljenja. Iz pritožničinih navedb izhaja, da je v kratkem času, v katerem je zanj in zase urejala prenočišče, odtaval, da ga ni našla in je morala prositi za pomoč njegovo skrbnico, ki se je obrnila na policijo. Te navedbe so v bistvenem skladne s tem, kar je povedal udeleženec in utrjujejo pravilnost zaključka, da se je udeleženčevo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da ni zmožen presoje o sebi.
Ob preizkusu po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne dvomi niti o obstoju ostalih predpostavk za zadržanje na zdravljenju brez privolitve.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - namestitev otroka v zavod - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - vrnitev otroka - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka
Otroka sta gotovo v stiski tudi zaradi ločitve od matere, vendar pa je njun ogrožujoč položaj (ki je trajal dalj časa) zahteval, da se ju staršema začasno odvzame, saj sta v svoji družini utrpela izdatno škodo. Njun zdrav psihosocialni razvoj ni bil zagotovljen. Namestitev dečkov v mladinski dom je še vedno v njuno največjo korist. V okviru vedenjske problematike otroka še vedno nihata, kar priča, da jima je treba zagotavljati stalno strokovno pomoč, pri čemer potrebujeta mir in stabilnost. Zato tudi stikov še ni mogoče izvajati izven prostorov ali zunanjih površin mladinskega doma. Pomembno je, da bi predlagateljica redno, ne pa le občasno, obiskovala programe za izboljšanje starševskih kapacitet, s čimer bi lahko bili bolj kvalitetni tudi njeni stiki s sinovoma.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - molk organa
Ker je bila tožba pomanjkljiva in nerazumljiva, je sodišče postopalo po 1. odst. 108. člena ZPP. Tožnika je s sklepom z dne 2. 6. 2022 pozvalo, da v 15 dneh tožbo dopolni in popravi tako, da predloži odločbo drugostopenjskega organa oz. izkaže predpostavko za molk organa, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, da predloži odločbo Centra za socialno delo, s katero naj bi bila zavrnjena pravica do občinske denarne pomoči, zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da ne gre za procesno stanje iz 2. odst. 72. člena ZDSS-1. Ker tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu s sklepom z dne 2. 6. 2022, jo je sodišče na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.