KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060698
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zavrnitev zahteve za preiskavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev
Navedbe v konkretnem opisu kaznivega dejanja, da je "osumljeni oškodovanca namenoma pregovoril v poslovno sodelovanje in lažnivo prikazal, da bo izpolnil svojo obveznost z dovozom in nasutjem kvalitetne zemlje", po oceni pritožbenega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo tega zakonskega znaka. Vsebini in naravi teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj zakonskega znaka preslepitve. V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja sicer navedeno, da je osumljeni (pri opravljanju gospodarske dejavnosti) z lažnim prikazovanjem preslepil oškodovanca, da bodo obveznosti izpolnjene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru povezovanje abstraktnega dejanskega stanu kaznivega dejanja poslovne goljufije z opisom obstoječih ravnanj v konkretnem delu opisa ne prispeva h konkretizaciji znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kot bistvenega znaka kaznivega dejanja.
ZFPPIPP člen 47, 104, 104/6. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2022) člen 3.
nagrada upravitelju za vnovčenje stečajne mase in razdelitev - konstitutiven sklep - uporaba meril za določanje nagrade stečajnim upraviteljem - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javni interes
Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je treba uporabiti novelirani pravilnik. Določila novele v konkretnem primeru niso bila uporabljena retroaktivno, kot zmotno zatrjuje pritožnik. Po mnenju pritožbenega sodišča ne gre niti za t.i. nepravo retroaktivnost, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve, pa v tem času še ni zaključen. Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, pač pa da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. V konkretnem primeru pa je pravladujoč legitimen javni interes utemeljen v znižanju nekaterih previsokih tarif za odmero nagrad upraviteljem v insolvenčnih postopkih zaradi uresničitve načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). S tem tudi ni bil prestopljen okvir prostora lastne presoje o koliziji načela zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načela prilagajanja prava družbenim spremembam.
delegacija pristojnosti - delegacija krajevne pristojnosti - sorodstveno razmerje
Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču, ki odloči, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - organska duševna motnja
Pritožbene navedbe o okoliščinah, v katerih je policija našla udeleženca, ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitev o udeleženčevem duševnem stanju in nezmožnosti presoje o potrebnosti zdravljenja. Iz pritožničinih navedb izhaja, da je v kratkem času, v katerem je zanj in zase urejala prenočišče, odtaval, da ga ni našla in je morala prositi za pomoč njegovo skrbnico, ki se je obrnila na policijo. Te navedbe so v bistvenem skladne s tem, kar je povedal udeleženec in utrjujejo pravilnost zaključka, da se je udeleženčevo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da ni zmožen presoje o sebi.
Ob preizkusu po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne dvomi niti o obstoju ostalih predpostavk za zadržanje na zdravljenju brez privolitve.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2.
zavrženje tožbe - poziv na dopolnitev tožbe
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je bil tožnici sklep o popravi tožbe vročen 18. 8. 2022. Tožnica je 22. 8. 2022 vložila vlogo z istima listinama, že priloženima tožbi, ter hkrati navedla, da odgovora na pritožbo oz. drugostopenjsko upravno odločbo še ni prejela. Sodišče prve stopnje v okoliščinah obravnavanega primera posledično pravilno zaključuje, da ne gre za stanje po 2. odst. 72. člena ZDSS-1, ki bi ga bilo mogoče šteti za molk organa. Ker tožnica tožbe tudi ni popravila niti je ni dopolnila v skladu s sklepom z dne 19. 7. 2022, jo je na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061005
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 16, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386. ZNPPol člen 4, 4/1, 21, 21/1.
kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - subjektivni element kaznivega dejanja - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji
Čeprav je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Kz-1 uvodoma res navedeno, da je obdolženec dejanje storil proti uradni osebi, ko je ta opravljala naloge javne varnosti (in ne naloge policije), je iz nadaljevanja konkretnega dela opisa povsem jasno razvidno, da je uporaba pojma javne varnosti podrobneje konkretizirana z izrecno navedbo določbe 2. alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), ki opredeljuje izključno naloge policije, ter opisom, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil proti policistu, ki je na terasi lokala interveniral zaradi pretepa, v katerem je obdolženec poškodoval mladoletnega A. A.
ponovna odmera pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - trenutek plačila
Časovno trajanje upravnega postopka ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012. O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka.
reševanje predhodnih vprašanj - razlogi za prekinitev postopka - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo
Prekinitev postopka po sklepu sodišča je obvezna le v zakonsko predvidenih primerih, med drugim če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (in pritožnica to pravilno razume), je v tem pravdnem postopku predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo, na katero je pravdno sodišče v tem postopku vezano (13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju (ne glede na to, kateri razlog je v tem sredstvu uveljavljan) pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.
nesporno dejansko stanje - pritožbene novote - računi - listine - priznana dejstva
Tožena stranka na dopolnitev tožbe tožeče stranke v kateri je ta utemeljila tožbeni zahtevek po temelju in višini in za svoje navedbe predložila tudi dokazne listine, kljub pozivu sodišča, ni odgovorila in navedb tožeče stranke ni prerekala. V ugovoru zoper sklep o izvršbi pa je tožena stranka podala povsem nekonkretizirane navedbe, zato je prvostopno sodišče skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP, le-te štelo za priznane ter izdalo odločbo po 488. členu ZPP, kar je po oceni pritožbenega sodišča smelo storiti. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP je, da se izjavi o trditvah in dokazih nasprotne stranke, česar pa tožena stranka kljub pozivu sodišča, ni storila. Ker priznanih dejstev po 214. členu ZPP ni potrebno dokazovati, je sodišče odločilo po 488. členu ZPP, kar v gospodarskih sporih lahko. Za novote, ki jih tožena stranka uveljavlja sedaj s pritožbo, pa v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP tožena stranka niti ne navede, zakaj jih ni podala pravočasno. Zato so pritožbene novote nedopustne in neupoštevne, pritožba pa neutemeljena.
STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060770
ZVEtL-1 člen 7, 29, 42, 43, 55. SZ-1 člen 23.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - površina parcele - kvadratura stavbe - merila - urbanistični in arhitekturni pogoji - vpis pravic v zemljiško knjigo - vabilo na narok - kontradiktornost - neobvezna izvedba naroka - konkretizacija pritožbenih razlogov - dokaz s sodnim izvedencem
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne določa obveznosti in nujnosti oprave naroka.
Zakon sodišču omogoča, da z uporabo meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je tudi storilo sodišče v obravnavani zadevi, ko je s pomočjo izvedenke, ki si je ogledala kraj in po pregledu dokumentacije v spisu, ugotavljalo obseg pripadajočega zemljišča k stavbama. Zahteva po omejitvi zemljišča na določeno kvadraturo ne obstaja.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - vrstni red poplačila dolgov
Ker tožnik dolga iz naslova zapadlih, a neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za predhodno obdobje ni poravnal v celoti (kljub večkratnim izvršbam s strani FURS), se je terjatev vodila še naprej skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kljub nadaljnjim rednim plačilom je toženec s tekočimi plačili tožnika terjatve pravilno zapiral skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2. Zaradi vrstnega reda poplačila dolga iz preteklosti se zapirajo najprej obresti, šele nato obveznosti za prispevek glede na zapadlost (glavnica). Ker je tožnik svoje obveznosti plačeval za nazaj in ne v celoti, je logična posledica, da kljub nadaljnjim tožnikovim tekočim plačilom prispevka na dan 30.3.2020 še vedno obstoji neporavnana terjatev toženca v višini 86,18 EUR.
dodatek za pomoč in postrežbo - I. kategorija invalidnosti - duševna motnja - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik osnovne življenjske potrebe še opravlja samostojno, čeprav počasi in s težavo. Pri tožniku tudi ni izgubljena realitetna kontrola, tako da ne potrebuje stalnega nadzora. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji, določeni v 101. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, niti za priznanje tega dodatka za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
SPZ člen 193, 194, 195, 196, 196/2, 197, 198, 199, 199/1, 200. OZ-UPB1 člen 216, 216/1, 216/3, 217, 220, 225. ZZK-1 člen 20, 20/2. ZZK-1E člen 35. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 172, 172.a, 172.a/1, 172.a/2, 172.a/3, 172.a/4, 172.a/5, 180, 180/1, 196, 196/1, 196/1-2, 198. ZPP člen 105, 105/4, 108, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - zavrnitev predloga - zemljiško pismo - izvirnik - vrednostni papir - zemljiški dolg - indosament - nepopolna vloga - zavrženje predloga - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - pritožbeni stroški
Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.
zamudna sodba - pogoji - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Podlaga zamudne sodbe je dejansko stanje, kot ga tožnica zatrjuje v tožbi, zaradi česar zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP). Zato toženec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija dejansko stanje.
ZPIZ-2 člen 63, 63/3.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
ugotavljanje invalidnosti - zmožnost za delo - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bili v postopku pred tožencem pri ugotavljanju tožnikove delazmožnosti pravilno upoštevani pogoji delovnega mesta in tudi delovna dokumentacija. Tožnik je imel sicer še sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ki je začela veljati 1. 3. 2016, vendar tožnikovo pogodbeno delo ne more predstavljati svojega poklica v smislu tretjega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in predstavljati podlago za oceno invalidnosti.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da v predmetni situaciji niso bila upoštevana pravila ZPP o vročanju. Vročanje v zaprošeni državi se po 9. členu Haaške konvencije opravi po pravu zaprošene države, v konkretnem primeru po pravu Združenega kraljestva. V potrdilu o vročitvi je jasno navedeno, da je bila vročitev opravljena v skladu s civilnim procesnim pravom Anglije in Walesa. Potrdilo o vročitvi predstavlja javno listino tudi po notranjem pravu Republike Slovenije, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
kontradiktornost postopka - pravica do izjave - pravica do obrambe z zagovornikom
Za realno in učinkovito uresničitev pravice do kontradiktornosti in pravice do obrambe z zagovornikom, oziroma pravice do izjave, mora biti tako obdolžencu kot zagovorniku predhodno omogočeno, da izvesta za procesna dejanja, glede katerih se ima obdolženi sam ali po zagovorniku pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče. Iz Ustave RS in drugega odstavka 205. člena ZKP izhajajoča dolžnost sodišča predpostavlja vročitev predloga za podaljšanje pripora obema, tako obdolžencu kot tudi zagovorniku ter nato spoštovanje 24-urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah ter dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu in dokazih, na katere se predlog opira, ter možnost da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.
nezgoda pri uporabi traktorja - soodgovornost oškodovanca - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - višina denarne odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - doktrina jajčne lupine - neme degenerativne spremembe - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - premoženjska škoda - izguba na dohodku
Izhodiščno pravilo je, da mora vsak v prvi vrsti sam skrbeti za svojo varnost. Tožnik je z zadrževanjem v območju delovanja stroja nedvomno (so)prispeval k nastanku škode.
V skladu z doktrino jajčne lupine (eggshell skull) se v razmerju do konkretnega obsega škode v skladu z načelom popolne odškodnine upošteva oškodovanec kakršen je oz. se vzpostavlja odgovornost povzročitelja škode tudi za nepredvidljive posledice njegovega ravnanja, ki nastanejo zaradi oškodovančevih posebnih lastnosti in občutljivih stanj.
Tožnik pred škodnim dogodkom ni imel težav zaradi degenerativnih sprememb. Njegovo predhodno zdravstveno stanje se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, zato ne more predstavljati (so)prispevka k škodi.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - molk organa
Ker je bila tožba pomanjkljiva in nerazumljiva, je sodišče postopalo po 1. odst. 108. člena ZPP. Tožnika je s sklepom z dne 2. 6. 2022 pozvalo, da v 15 dneh tožbo dopolni in popravi tako, da predloži odločbo drugostopenjskega organa oz. izkaže predpostavko za molk organa, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, da predloži odločbo Centra za socialno delo, s katero naj bi bila zavrnjena pravica do občinske denarne pomoči, zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da ne gre za procesno stanje iz 2. odst. 72. člena ZDSS-1. Ker tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu s sklepom z dne 2. 6. 2022, jo je sodišče na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
ZPP člen 161, 161/1, 362.. ZUPJS člen 3, 6, 32, 32/1, 41.. SZ-1 člen 121, 121/5.. OZ člen 1, 1/2, 190, 197.
ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - subvencija tržne najemnine - trajanje postopka - plačilo v izogib sili - verzijski zahtevek
Pravno in življenjsko je povsem sprejemljivo ravnanje tožnikov, ki so na podlagi določila 190. člena OZ v izogib nevarnosti deložacije najemodajalcu sami plačali celotni znesek najemnine. Trajanje postopka priznanja subvencije za tržno najemnino je spremenilo razmerja med deležniki, kar je privedlo do neprimernosti postopka, opredeljenega v določilih ZUPJS za konkretni primer. Najemodajalec kot zakonsko določen prejemnik izplačila subvencije, je celotno najemnino že prejel, tudi del, za katerega je bila tožnikom subvencija priznana. Sicer ne s strani občine, temveč s strani tožnikov. Upoštevajoč sistem socialne varnosti in načel, ki ta sistem prežemajo, je pravno neprimerno vztrajati pri uporabi zakonskih določil, ki ne nalegajo na konkretni dejanski stan ter hkrati stranko, ki jo je potrebno socialno zaščititi, izpostavljati tveganjem in stroškom nadaljnjih sodnih postopkov.